V financah je mnenje s pridržkom pisno mnenje, ki ga izda računovodja ali revizor in izpostavlja revizorjeve zadržke glede točnosti pregledanih finančnih evidenc. Situacije, ki zahtevajo mnenje s pridržkom, vključujejo omejen obseg revizije ali manjkajoče ali napačno navedene informacije. Revizor lahko napiše tudi mnenje s pridržkom, če odkrije nenavadno računovodsko prakso, ki ni v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli (GAAP).
Revizorji po pregledu finančnih evidenc izdajo tri vrste mnenj. Mnenje brez pridržkov navaja, da računovodski izkazi natančno predstavljajo družbo. Mnenje s pridržkom vsebuje nekaj izjem. Negativno mnenje vsebuje bistvene izjeme ali opozorila.
GAAP je sestavljen iz skupnega niza računovodskih standardov in postopkov, ki se uporabljajo za vzpostavitev doslednosti v računovodskih izkazih. Če revizor zaradi oddaljenosti popisa ne more utemeljiti, lahko napiše mnenje s pridržkom. Drugi primeri razlogov za mnenje s pridržkom so negotovost izida prihajajoče tožbe ali negotova davčna obveznost neobičajne poslovne transakcije.
Revizorjevo poročilo običajno vsebuje tri odstavke. Na začetku revizor navede obveznosti revizorja in direktorjev. Nato razpravlja o obsegu revizije in navaja, da je družba uporabljala GAAP. Na koncu poda revizorjevo mnenje v tretjem odstavku, v katerem po potrebi zabeleži mnenje s pridržkom.
Revizorjevo poročilo je standardni del letnega poročila družbe. Letno poročilo bo poleg revizorjeve izjave vključevalo finančne poudarke, informacije o podjetju in računovodske izkaze. Podjetja običajno vključujejo tudi pismo delničarjem ter razpravo in analizo vodstva.
Revizija je brez pridržkov, če revizorjevo mnenje navaja, da računovodski izkazi zagotavljajo »resničen in pošten prikaz« družbe. Računovodska poročila družb, ki kotirajo na borzi, dobijo redno mnenje brez pridržka o revizijskem poročilu. Večina podjetij bo prepoznala in rešila morebitne težave pred izročitvijo letnih poročil. Tudi mnenje brez pridržkov je le mnenje, ne garancija. Revizorje lahko zavede vsesplošno ponarejanje računovodskih izkazov, še posebej, če vodstvo metodično pripravlja lažno računovodstvo.
Mnenje s pridržkom je lahko posledica Andersenovega učinka, stanja, v katerem revizorji izvajajo intenzivno temeljite preiskave pri revidiranju podjetij, da bi se izognili računovodskim napakam. Ta povečana stopnja nadzora pogosto povzroči, da podjetja preračunajo poročila o zaslužku, tudi če ni bilo namernega napačnega prikaza ustreznih računovodskih informacij. Podjetja izvajajo revizije, da vlagateljem vzbujajo zaupanje, da so računovodski izkazi podjetja točni. Za zaščito pred morebitnimi sodnimi postopki, ki izhajajo iz spregledanih finančnih nepravilnosti, kot so bistvene napačne navedbe, imajo revizorji zavarovanje zaradi napak.