Kaj je mnenje pravičnosti?

Mnenje poštenosti je izjava o predlagani finančni transakciji, ki vključuje javno podjetje, ki navaja, ali so pogoji transakcije razumni ali ne. Takšna mnenja se zahtevajo od tretjih oseb v interesu zaščite delničarjev. Tretja oseba, ki daje mnenje, je pogosto investicijska banka, ki zaračuna provizijo za storitev podajanja poštenega mnenja.

Ko se družba javno trguje, so člani uprave zadolženi za fiduciarno dolžnost do delničarjev. To pomeni, da morajo sprejeti dobre finančne odločitve, medtem ko so zadolženi za podjetje. Interesi delničarjev so najpomembnejši dejavnik in uradniki ne morejo sprejeti ukrepov, ki bi vodili v razvrednotenje delnic. Prejem mnenja o poštenosti pred predlagano transakcijo omogoča uradnikom podjetja, da izpolnijo svojo fiduciarno dolžnost, tako da potrdijo, da bo transakcija koristila podjetju in s tem tudi delničarjem.

Čeprav niso potrebna, so mnenja o poštenosti izjemno pogosta za transakcije, kot so združitve, prevzemi, zasebni in odcepitve. Uradniki podjetja lahko uporabijo izjavo, da se pokrijejo, tako da lahko v primeru izpodbijanja transakcije pokažejo na mnenje poštenosti, da pokažejo, da so ravnali razumno. Dokument je lahko uporaben tudi pri pogajanjih; če na primer razkrije, da zaloge niso pošteno ovrednotene, se to lahko uporabi za ponovna pogajanja o pogojih posla, da se zagotovi, da bo šlo.

Za pripravo mnenja o poštenosti tretja oseba potrebuje dostop do dejstev, ki obkrožajo posel. Mnenje je samo toliko dobro, kot so podane informacije. Če podjetje prikrije podatke, ne razkrije ključnih podrobnosti ali ponaredi informacije, mnenje o poštenosti tega ne more nadomestiti in bo napačno. Pomembno je tudi omeniti, da to strokovno mnenje potencialno lahko izvira od stranke z navzkrižjem interesov v transakciji. V nekaterih regijah je razkritje takšnih konfliktov potrebno, v drugih pa ne.

Delničarji lahko uporabijo mnenje poštenosti za oceno predlagane transakcije, da ugotovijo, ali njihove interese ščitijo in zastopajo uradniki družbe ali ne. Če delničarji menijo, da se jim v poslu ne posveča ustrezno pozornost, lahko vložijo tožbo proti družbi in njenim zastopnikom. Takšne tožbe lahko prisilijo podjetja, da zaključijo ali opustijo transakcije v korist delničarjev. Prav tako lahko povzročijo izplačila odškodnine.