Mlajši programer je znan tudi kot začetni programer ali programer pripravnik. Ta izraz se običajno uporablja za opis nekoga, ki je pravkar diplomiral na fakulteti ali univerzi in si je zagotovil prvo službo programerke. Ko postanete programer, je učna krivulja strma in prvi dve leti delovne kariere je mogoče ostati mlajši programer. Računalniški programer je nekdo, ki uporablja katerega koli od številnih računalniških programskih jezikov za ustvarjanje novih računalniških programov ali spreminjanje obstoječih.
Mlajšemu programerju so na voljo štiri različne vrste položajev: testiranje, pretvorbe, odpravljanje napak in modifikacije. Vse štiri naloge so del osnovnih znanj, ki jih zahteva vsak tip računalniškega programerja. Čas, porabljen za opravljanje teh nalog, bo razvil spretnosti, hitrost in samozavest, ki so potrebni, da postanete računalniški programer.
Obstajata dve glavni vrsti testiranja: tehnično in funkcionalno. Tehnično testiranje zajema osnovno vedenje programa. Na tej stopnji testiranja mlajši programer išče skripte, ki uporabljajo preveč procesorjev, neučinkovito kodo, skripte, ki se ne končajo, in morebitne konflikte ali težave z dodelitvijo sredstev. Ta vrsta testiranja zahteva informacije o zmogljivosti strojne opreme med izvajanjem programa.
Funkcionalno testiranje je znano tudi kot zagotavljanje kakovosti. Na tej stopnji testiranja mlajši programer pregleda specifikacije, kaj naj bi program naredil. On ali ona izvaja program in dokumentira vsako odstopanje v vedenju. To vključuje tudi nedoslednosti v besedilu, barvi in drugih kozmetičnih izdelkih.
Pretvorba iz enega sistema ali programa v drugega vključuje veliko dela v ozadju. Zelo pogosto se od mlajšega programerja zahteva, da pretvori podatke iz zapuščine v nov sistem. Ta vrsta dela je zelo podrobna, dolgotrajna in je pogosto polna težav. Izkušnje na tem področju so obvezne, saj morajo vsi programerji znati hraniti podatke med preklapljanjem med računalniškimi programi ali sistemi.
Odpravljanje napak vključuje izvajanje novega programa prek programa za odpravljanje napak. Ta program prepozna morebitne napake, ki bi jih lahko imel uporabnik. Vključuje tudi funkcionalne in preizkusne težave, ki so bile morda spregledane.
Spremembe ali spremembe obstoječih programov so del dela vsakega računalniškega programerja. Komunikacija s skupnostjo uporabnikov in interakcija tako z uporabniki kot s programerji je za računalniške programerje pomembna vloga. Le s prakso lahko veščine mlajše programerke napredujejo, tako da je lahko odgovorna za ustvarjanje novega programa.