Mladoletniška smrtna kazen vključuje obsodbo na smrt zločincem, ki so bili mlajši od 18 let, ko so zagrešili smrtno kaznivo dejanje. Smrtni zločin v Združenih državah je opredeljen kot umor, množični umor, genocid ali izdaja. Konvencija Združenih narodov (ZN) o otrokovih pravicah prepoveduje mladoletniško smrtno kazen. Od leta 2010 sta samo dve državi – Iran in Somalija – naložili smrtno kazen za zločince, mlajše od 18 let.
Vrhovno sodišče Združenih držav je leta 1988 razsodilo, da je smrtna kazen protiustavna za zločince, ki so bili v času kaznivega dejanja stari 15 let ali manj. V zadevi Thompson proti Oklahomi je bil Thompson obsojen zaradi sodelovanja pri umoru svojega nekdanjega svaka. Takrat je študija 14 mladoletnikov, v katerih je bila izrečena smrtna kazen, pokazala, da je večina vpletenih kriminalcev v otroštvu doživela poškodbe glave ali pa so bili v življenju podvrženi fizični, duševni ali spolni zlorabi. Le dva od prestopnikov sta imela koeficient inteligence (IQ) nad 90 in večina je bila nepismenih ali pa se je v zaporu naučila brati.
1. marca 2005 je ameriško vrhovno sodišče sprejelo zakon, ki je izključil smrtno kazen za vse zločince, mlajše od 18 let. Ta sodba je takrat prizadela 72 zapornikov v 20 državah. Zadevni primer je Roper proti Simmonsu, kjer je Simmons zagrešil naklepni umor med vlomom, ko je bil star 17 let. Simmonsovo težavno ozadje ni bilo razkrito poroti, ki ga je obsodila na smrt.
Vrhovno sodišče je svojo preučitev oprlo na sodbo Atkins proti Virginiji iz leta 2002, v kateri je bilo razglašeno za protiustavno izrekanje smrtne kazni duševno zaostalim kriminalcem predvsem zato, ker niso mogli razumeti svoje krivde. Argumenti so se osredotočali na nezrelost in nezmožnost zločinca zaradi njegove starosti, da bi razumel posledice svojega zločina. Sčasoma je bilo ugotovljeno, da so »razvijajoči se standardi spodobnosti« ugotovili, da je smrtna kazen za mladoletnike kršila osmi in 14. amandma.
Odklonilna mnenja so postavljala pod vprašaj »nacionalno soglasje« mnenj o mladoletniški smrtni kazni, saj je le 18 od 38 držav, ki so takrat imele smrtno kazen, prepovedovalo usmrtitev mladoletnikov, in se spraševali, ali je takšno soglasje sploh relevantno. Vprašljiva je bila tudi nagnjenost takratnega vrhovnega sodišča k sklicevanju na tuje pravo pri razlagi ustave ZDA. Trdili so, da je vloga sodstva odločati o tem, kar zakon določa, in ne o tem, kar bi moral povedati. Od leta 2010 ima 35 ameriških zveznih držav smrtno kazen.