Mitološka aluzija je, ko umetniško delo, literatura ali glasba namiguje na del mitologije. Ta mitološka aluzija se lahko nanaša na avtohtono kulturo države ali sklicevanje na mitologijo druge kulture. Takšne aluzije niso razširjene; niso reprezentacije, metafore ali personifikacije. So kratke omembe na nekaj mitološkega, kar gledalec, bralec ali poslušalec običajno razume.
Mitologija je skupek folklore iz skupne kulture. Številne mitologije so prestopile kulturne meje, da so oblikovale vseregijsko, vsereligiozno ali vsecelinsko mitologijo. Grška in rimska mitologija sta na primer postala pomembna za evropsko folkloro in identiteto kot celoto. Večji primer je učinek judovske mitologije na ves svet, ki so ga povzročile interpretacije judovstva, krščanstva in islama. Vsaka mitologija ne poskuša samo zbirati ljudskih pravljic, ampak tudi razlagati pojave v svetu, poučevati moralo in razlagati izvor ljudi.
Aluzija je figura govora. Takšne številke so kratke in kratkotrajne. To pomeni, da v zgodbi ali umetniškem delu ne prevladuje odkrito ali subverzivno aluzija, ampak jo uporablja za dopolnitev pripovedane zgodbe. Aluzije, vključno z mitološkimi aluzijami, se pogosto imenujejo reference in se uporabljajo v literarnih delih, umetnosti in televizijskih oddajah, da nakažejo znanje o nečem ali se temu poklonijo. Dober primer uporabe referenc je mogoče najti v televizijskih oddajah in filmih režiserja Edgarja Wrighta in pisca-igralca Simona Pegga, kot so »Spaced«, »Shaun of the Dead« in »Hot Fuzz«.
William Shakespeare je v svojih dramskih igrah veliko uporabljal mitološko aluzijo. “Romeo in Julija” uporablja najrazličnejše igre besed, pogosto spolne narave, a aludira tudi na mitologijo. Romeo upa, da bo sonce premagalo luno, kar pomeni, da bo osvojil Julijo, a aludira na ideje iz starih mitologij, kot sta Egipt o luni in soncu, ki se vsako noč bori. V “The Tempest” Shakespeare omenja samoroge, v “Kakor vam je všeč” in “Veliko hrupa za nič” pa se dvakrat sklicuje na Leanderja.
Serija “Harry Potter” je še en primer številnih mitoloških aluzij v akciji, pa tudi neposredne uporabe mitoloških bitij, pri čemer je Remus Lupin najbolj očiten likantrop od “Ameriškega volkodlaka v Londonu”. Removo ime namiguje na rimski mit o Romulu in Remu, dvojčkih, za katere skrbi volčja. Brazgotina Harryja Potterja bi lahko bila mitološka aluzija na Kajna in način njegove posvojitve Cirusa ali Krišne. Knjige namigujejo tudi na Sneguljičino ogledalo in na strašnega psa čuvaja pekla, Cerberusa prek Hagridovega psa, Fluffyja.
V umetnosti je tudi veliko primerov. To vključuje dela, kot je Michelangelova “Zadnja sodba”, ki jo najdemo v Sikstinski kapeli. Na dnu sicer navidez krščanskega dela je Charon, čolnar, ki prevaža dušo čez reko Styx.