Mišično-skeletno tkivo vključuje vse vrste tkiv v človeškem telesu, ki neposredno podpirajo strukturo kosti in obliko telesa, kot so kite, vezi in hrustanec. Vključujejo tudi vrste tkiva, ki oblikujejo ključne značilnosti, kot so kolagen in površinske mišične skupine ter same kosti. Ker je mišično-skeletno tkivo neposredno odgovorno za ohranjanje oblike in drže telesa ter podpiranje njegovih gibov, so najpogostejše bolezni, povezane z mišično-skeletnim sistemom, bolečine v hrbtu, artritis in kronična stanja izgube kosti, kot je osteoporoza.
Medtem ko je mišično-skeletna struktura najmočnejši del človeškega telesa, je tudi pogost vir bolečine in neugodja. Poškodbe mišično-skeletnega sistema so najpogostejša vrsta poškodb pri fizično zahtevnih poklicih, kot sta gradbeništvo in poklicni šport. Dva najpogostejša vzroka za poškodbe mišično-skeletnega tkiva sta preobremenitev, pri kateri so na sistem nevarne stopnje obremenitve, ali prekomerna uporaba, znana tudi kot poškodbe zaradi ponavljajočih se obremenitev. V športu so poškodbe kolen, nog in stopal rutinski razred mišično-skeletnih motenj, ki pogosto vključujejo mikro zlome kosti ter zvin ali raztrganine tetiv in vezi. Poškodbe mišično-skeletnega tkiva zaradi gibanja se pogosto pojavijo pri fizično zahtevnih delih, kjer so dviganje, potiskanje in vlečenje rutinski del delovnih obveznosti.
Pogosto je mišično-skeletna obremenitev precej manjša, čeprav lahko simptomi bolečine, šibkosti in zmanjšane gibljivosti vztrajajo tedne ali več, tudi pri zmanjšani obremenitvi dejavnosti. Kronična mišično-skeletna bolečina, ki traja mesece ali leta tudi brez kakršnega koli fizičnega napora, kaže, da okrevanje mišično-skeletnega tkiva ne poteka in so verjetno prisotne povezane živčne in nevrovaskularne poškodbe. Hude poškodbe mišično-skeletnega tkiva zahtevajo dolgotrajne režime oskrbe, vključno s fizikalno terapijo, zdravili in morebitno operacijo, čeprav takšno zdravljenje morda ne bo v celoti ublažilo stanja. Rutinsko, zmerno nelagodje, kot je bolečina v hrbtu zaradi poškodbe mišično-skeletnega tkiva, je bilo uspešno zdravljeno z alternativnimi oblikami medicine, kot so akupunktura, seje kiropraktike in masaže.
Medtem ko številne degenerativne bolezni, kot je osteoporoza, ogrožajo starejše posameznike zaradi poškodb mišično-skeletnega tkiva, je najvišja stopnja poškodb pri športnih populacijah. Pri moških je največja stopnja poškodb v starosti od 15 do 25 let, čeprav so vrste poškodb enako razširjene tako med moškimi kot ženskami. Statistične primerjave stopenj poškodb v ZDA in Evropi so pokazale, da je za vsako leto aktivnosti športno aktivnega posameznika v povprečju 25-odstotna verjetnost poškodbe mišično-skeletnega sistema.
Mišično-skeletna regija, ki prejme največji odstotek poškodb, je območje stopala in gležnja, ki ji sledijo poškodbe kolena. Poškodbe hrbta predstavljajo približno 11 % pojavnosti pri aktivnih posameznikih. Vse druge poškodbe mišično-skeletnega sistema predstavljajo približno 5 % do 10 % škode, kot je razvidno iz medicinske stroke za to vitalno komponento človeškega telesa.