Mikrokoda je niz navodil, ki niso programsko dostopni. Navodila so običajno napisana na pomnilniških čipih, ki so samo za branje, ki jih strojna oprema uporablja za določena navodila. Video kartica ali druga dodatna kartica, ki se uporablja v računalniku, lahko vsebuje takšno kodo, ki mu pomaga pri izpolnjevanju njegovih nalog.
Številni mikroprocesorji uporabljajo mikrokodo za obdelavo strojnih navodil in pomoč čipom ali CPU pri operacijah. Posodobitve te kode so lahko vsebovane v vdelani programski opremi, ki nadomešča obstoječo kodo. Ker ni dostopna, medtem ko strojna oprema deluje, običajno obstaja poseben način, kako je treba novo kodo naložiti, odvisno od naprave.
Nekateri usmerjevalniki ali požarni zidovi strojne opreme shranjujejo svoje operacijske sisteme v EPROM in v sebi nimajo trdih diskov za shranjevanje programiranja. Konfiguracije za te naprave so shranjene tako v pomnilniku, ki je samo za branje, tako da lahko naprava izgubi napajanje, ne da bi izgubila konfiguracijo, in v pomnilniku z naključnim dostopom, v katerem je konfiguracija shranjena, medtem ko naprava deluje. Posodobitve programske opreme operacijskega sistema teh naprav so primeri mikrokode, shranjene na čipih EPROM, s katerimi je treba ravnati na določen način, da se lahko pravilno uporabijo.
Programska oprema za mikrokodo se lahko prilagodi pogojem čipov, na katerih obstaja, bolje kot stvari, zapisane v vezje čipov. To pomaga razvijalcem in drugim, ki delajo s strojno opremo, da posodabljajo čip, ne da bi morali nenehno izdajati novo kartico z drugačnimi vezji. Uporaba takšne kode lahko dolgoročno prihrani denar tako potrošnika kot prodajalca.
Proizvajalci čipov lahko ohranijo tudi povratno združljivost od enega čipa do drugega, ker je mikrokodo mogoče oblikovati tako, da omogoča novejši strojni opremi, da doda nova navodila, ko so na voljo. Ko CPE zazna druge namestitve strojne opreme, se lahko najde koda, ki lahko pomaga pri boljši interakciji CPE in nove kartice znotraj sistema. Koda lahko dovoljuje tudi emulacije, ki so lahko podobne nečemu, ki bi ga aplikacija lahko uporabljala v operacijskem sistemu. Na primer, na enak način, kot je mogoče zagnati prejšnjo kopijo aplikacije v združljivem načinu v sistemu Windows®, je mogoče konfiguracije strojne opreme emulirati s kodo, da se omogoči delovanje prejšnjih različic strojne opreme poleg ali namesto njihovih novejših.