Mikrobna forenzika je praksa znanstvene identifikacije mikrobnih povzročiteljev, njihovega izvora in možnih učinkov z namenom, da se ugotovitve predstavijo kot pravni in znanstveni dokaz. Ti dokazi so ključni za uspešno pregon primerov biološkega kriminala in zdravniške malomarnosti. Postopek je običajno sestavljen iz zbiranja vzorcev, identifikacije povzročitelja, analize tveganja in validacije. Za uspešno doseganje teh zahtev mikrobna forenzika zahteva kombinacijo več sorodnih disciplin, vključno z mikrobno genomiko in bioinformatiko.
Dokončna identifikacija bioloških groženj, njihovega vira in obsega možnih tveganj je prva od dveh ključnih funkcij mikrobne forenzike. Drugi je predstavitev ugotovitev na znanstveno in pravno utemeljen način. Prva funkcija je kritična z vidika zadrževanja in lahko potencialno reši na tisoče življenj, ko pride do bioloških nevarnosti. Druga funkcija je ključnega pomena za uspešno identifikacijo in pregon odgovornih za grožnjo. Obe funkciji skupaj tvorita frontno črto v obrambi pred mikrobiološkimi grožnjami.
Mikrobna forenzika se ne uporablja samo v primerih bioterorizma. Primeri medicinske malomarnosti, naključne izpostavljenosti in naravnih bioloških nevarnosti lahko prav tako koristijo. Pozitivno prepoznavanje in povezovanje bioloških dejavnikov z določenimi viri pa je lahko bolj zapleteno in dolgotrajno kot drugi forenzični procesi. Dokončno dokazovanje izvora biološkega napada ali katerega koli drugega vira izpostavljenosti zahteva multidisciplinarni pristop. Tipična preiskava lahko vključuje več povezanih področij mikrobiologije, kot so mikrobna genomika, filogentetika in bioinformatika.
Postopek mikrobne forenzike običajno vključuje štiri korake. Prvi je zbiranje vzorcev z mesta domnevne izpostavljenosti. To je treba narediti na pravilen način, da se izognemo ogrožanju celovitosti dokazov. Drugi korak je pozitivna identifikacija mikrobnega povzročitelja in njegovega potenciala kot mehanizma biološkega napada. Tretji korak vključuje multidisciplinsko analizo vzorcev za določitev natančnih genetskih profilov za uporabo v nadaljnjih preiskavah. Zadnji korak je potrditev vseh analitskih postopkov in metod za asimilacijo forenzičnih dokazov.
Za tiste, ki se zanimajo za vstop na področje mikrobne forenzike, je lahko obveznost izobraževanja stroga. Osnovne začetne kvalifikacije vključujejo diplomo iz biologije ali mikrobiologije, ki zajema virologijo, mikrobiologijo okolja, mikrobno genetiko in mikrobiološka načela. Pogosto se zahteva magisterij, ki zajema forenzično toksikologijo, forenzično biologijo, prione in viruse ter bakterijske študije. Za tiste, ki jih zanima področje na poučevalni ali medicinski ravni, je potrebna doktorska diploma. Glede na stopnjo vključenosti bi lahko študenti mikrobne forenzike vlagali med štiri in enajst let po osnovni diplomi.