MIFARE™ je priljubljena linija pametnih kartic, ki jih je mogoče brezžično brati na kratkih razdaljah. Shranjujejo lahko podatke o identiteti in denarno vrednost in se najpogosteje uporabljajo kot vozovnice ali vozovnice v sistemih javnega prevoza. Tehnologija je v lasti NXP Semiconductors, nizozemskega odcepljene družbe Philips. Varnost nekaterih izdelkov MIFARE™ je bila postavljena pod vprašaj sredi 2000-ih, ko je bilo odkrito, da je šifrirna shema v široko uporabljeni kartici ranljiva za napade.
Linijo izdelkov sestavlja več različnih brezkontaktnih pametnih kartic, tj. brezžično dostopnih naprav velikosti kreditne kartice z neko obliko integrirane računalniške inteligence. MIFARE™ Classic, predstavljen sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, je malo več kot nekaj naprednih vezij in nekaj pomnilnika. MIFARE™ Ultralight, ki je na voljo v šifriranih in nešifriranih oblikah, je dovolj poceni, da se lahko uporablja za vstopnice za enkratno uporabo. Na višjem koncu palete izdelkov so kartice, ki temeljijo na mikroprocesorju, kot so MIFARE™ DESFire, ProX in SmartMX, ki imajo višjo stopnjo varnosti in prilagodljivosti.
Vse kartice v družini imajo možnost shranjevanja denarja ali osebnih podatkov, običajno v šifrirani obliki. NXP Semiconductors, nizozemska odcepljena družba elektronskega velikana Philips, ima v lasti pravice do tehnologije in jo licencira drugim podjetjem, poleg proizvodnje lastne linije kartic. Popolnoma funkcionalen sistem, ki temelji na MIFARE™, pogosto vključuje več različnih podjetij, od katerih vsako zagotavlja del celotnega sistema. Bralnike in zaledne sisteme je mogoče kupiti pri enem dobavitelju, kartice pa pri drugem.
Številni ponudniki javnega prevoza po vsem svetu uporabljajo prenovljene različice pametnih kartic MIFARE™ kot mesečne vozovnice, vozovnice za ponovno polnjenje ali celo vozovnice za enkratno uporabo. Kartica Charlie Card Massachusetts Bay Transit Authority (MBTA) in kartica Oyster, ki ju je izdal Transport for London, sta uporabljali tehnologijo MIFARE™ Classic. V nekaterih regijah se lahko vrednost, shranjena na teh karticah javnega prevoza, uporablja za nakupe v majhnih trgovinah ali pri drugih trgovcih. Druge uporabe tehnologije vključujejo študentske ali fakultetne osebne izkaznice, vstopnice za športne dogodke ali omejevanje vhodov v stavbo določenemu osebju.
Leta 2007 so varnostni raziskovalci začeli raziskovati lastniško šifrirno shemo, ki se uporablja v karticah MIFARE™ Classic. Ugotovljeno je bilo, da je tehnika šifriranja ranljiva za več vrst napadov; v enem letu je več različnih skupin pokazalo, da se kartice zlahka preberejo in celo podvojijo. NXP se je odzval z MIFARE™ Plus, nazaj združljivo napravo, ki za zaščito svoje vsebine uporablja bolj izpopolnjen napredni standard šifriranja (AES). Sistemi, ki uporabljajo starejšo linijo Classic, ostajajo ranljivi, vendar lahko izvajajo dodatne varnostne ukrepe na čitalnikih kartic in v ozadju, da delno zmanjšajo to ranljivost.