Mezonihidi so srednje do veliki mesojedi sesalci, ki so tesno povezani s parkljasti (prašiči, kamele, koze, govedo) in kiti (kiti in delfini), ki so živeli v paleogenu in so se razvili kmalu po izumrtju dinozavrov 65 milijonov leti in izumrl pred približno 30 milijoni let. Mezonihidi so bili površno podobni volkom, čeprav so imeli kopita namesto tač in veliko večje glave. Na splošno so bili tudi večji, nekatere vrste so presegale velikost medvedov. V Severni Ameriki so bili mezonihidi milijone let največji mesojedi.
Mezonihidi so bili običajno večji od drugih dveh skupin mesojedcev, s katerimi so si takrat delili planet: miacidi (ki so se razvili v sodobne mesojede živali) in kreodonti, še ena skupina mesojedih, v katero so bili nekoč razvrščeni mezonihidi. Mezonihidi izvirajo iz Azije (ki je bila otoška celina) in so se hitro razširili po večjem delu severne poloble, vključno z Evropo (ki je bila takrat arhipelag) in Severno Ameriko (ki jo je od Južne Amerike ločil ocean).
Čeprav imajo mezonihidi lobanje, podobne kanidom, sta si precej različni. Mezonihidi so imeli daljše, ploske lobanje in pretiran sagitalni greben, lobanjski greben, ki bi bil uporabljen kot sidro za čeljustne mišice. Veliki sagitalni grebeni mezonihidov kažejo, da bi imeli izjemno moč grize, pri čemer bi bile nekatere vrste močnejše od vseh živih mesojedcev. Pasji zobje mezonihidov so bili nekoliko daljši in tanjši od pasjih zob, boljši pri prebadanju mesa, nekoliko slabši pa pri držanju ubitja.
Mezonihidi so imeli čeljusti s trojnimi konicami, kar nakazuje, da so bili nekateri od njih prilagojeni za lov na ribe, tako kot njihovi sorodniki zobati kiti. Moški mezonihidi so imeli debele trupe, ki bi bile uporabne za drobljenje kosti, kar je kazalo na mrhovinski način življenja. Evolucijsko naj bi mezonihidi izhajali iz kondilartov, prvih parkljarjev. Dolga leta je veljalo, da kiti, ki so sesalci, izvirajo iz mezonihid, vendar se zaradi novejših najdb fosilov zdi bolj verjetno, da izvirajo od prednikov povodnih konj.