Metoda lastnih delnic je sistem, po katerem podjetje obračuna delnice, ki jih je izdalo in nato ponovno pridobilo. Obstajata dve glavni vrsti metode lastnih delnic, znani kot stroški in nominalna vrednost. Pri obeh vrstah lahko obstajajo nekatere pravne omejitve glede priprave računov.
Kljub imenu zakladne delnice v Združenih državah nimajo nič opraviti z vladnim finančnim oddelkom. Ne nanaša se na finančne produkte, kot so zakladne menice, državni ekvivalent obveznice podjetja. Lastne delnice so izključno povezane s podjetji, s katerimi se javno trguje. Ime je lahko še posebej zmedeno, saj se v Združenem kraljestvu zakladnica dejansko nanaša na izdelke, ki temeljijo na dolgu, ki jih izda država. Združeno kraljestvo namesto tega uporablja izraz lastna delnica za sklicevanje na ponovno pridobljene delnice.
Podjetje lahko ustvari lastne delnice tako, da od vlagateljev odkupi predhodno izdane in s katerimi se trguje. To bi lahko storili kot način dajanja denarja delničarjem namesto izdajanja dividend. To je lahko tudi način, da drugemu podjetju oteži uspešno ponudbo za prevzem. Treba je opozoriti, da čeprav se lastna delnica »ustvari«, skupno število delnic ostaja enako, medtem ko število delnic, ki so na voljo za trgovanje na trgih, dejansko pada. Ustvarjanje lastnih delnic je pravzaprav konverzija in ne prava »ustvaritev«.
Ustvarjanje lastnih delnic ima nekaj posledic. Eden je način, kako je navedena v bilancah stanja. Običajni sistem je, da ga navedemo kot negativno vrednost v kategoriji lastniškega kapitala. Ta kategorija dejansko predstavlja celoten denar, ki so ga delničarji vložili v podjetje. Ta številka bi postala pomembna, če bi bilo podjetje likvidirano.
Nekatera oblika metode lastnih delnic je potrebna tudi za sledenje zalog, ko jih podjetje odkupi nazaj ter če in kdaj jih nato ponovno proda javnosti. Ena od možnosti je stroškovna metoda, pri kateri se zbran ali porabljen denar uporabi za kategorijo vplačanega kapitala. Ta kategorija običajno navaja denar, zbran od vlagateljev, ki presega nominalno vrednost njihovih delnic.
Druga metoda lastnih delnic je nominalna vrednost. S to metodo, ko se delnice odkupijo, se preprosto navedejo kot prehod iz delnic, s katerimi se trguje, na lastne delnice, ne da bi se spremenil noben drug del računov. Če in ko se nato ponovno proda vlagateljem, se računovodski izkazi popravijo na enak način kot pri nabavni metodi.