Metateza je eden od številnih jezikovnih pojavov, ki jih pozna fonologija. Takšni pojavi običajno vključujejo dodajanje, brisanje ali preureditev zvokov, črk ali zlogov v besedi ali besedni zvezi. Natančneje, metateza se pojavi, ko se zlogi določene besede spremenijo, obrnejo ali kako drugače prerazporedijo, da nastane nova beseda, običajno tesno povezana z izvirnikom. Na primer, v angleščini se metateza najpogosteje pojavlja pri izgovorjavi besed, kot je “cavalry”, ki se običajno izgovarja kot “calvary”, pri čemer so zvoki srednjega zloga preurejeni.
Za nadaljnjo razlago metateze in podobnih jezikovnih pojavov se raziskovalci obrnejo na fonologijo. Fonologija je celovita študija zvokov in povezanih pravil za različne jezike. Znotraj fonologije so lingvistični strokovnjaki identificirali posebne, ponavljajoče se vzorce v zvezi z interakcijo različnih zvokov v določenem jeziku. Skoraj vsi jeziki vsebujejo primere metateze ali drugih jezikovnih vzorcev, bodisi v govorjeni ali pisni komunikaciji.
Z nenehnim študijem fonologije so strokovnjaki odkrili pojav pojavov, kot so metateza, epenteza in spoonerizmi, v pisnem in govorjenem jeziku po vsem svetu. Čeprav sta tesno povezana in se zlahka zamenjata, se glasovne spremembe zaradi metateze ne smejo zamenjevati z drugimi jezikovnimi pojavi. Zdi se, da so številne značilnosti podobne, čeprav ključne značilnosti jasno razmejujejo vsak pojav.
Epenteza vključuje dodajanje črk, zvokov ali celih zlogov v besedo. Poezija in druga merjena literatura sta najpogostejši razlogi za spreminjanje besede prek epenteze. Spoonerizmi izmenjujejo začetne zvoke ali zloge dveh sosednjih besed v stavku. Prvič, ki jih je identificiral duhovnik po imenu William Spooner, so takšne spremembe običajno posledica osebe, ki je nenamerno napačno izgovorila stavek.
Druga možnost je, da metateza preprosto vzame obstoječe zvoke in zloge v besedi in spremeni njihovo umestitev v besedo. Dodatne črke, zvoki ali zlogi niso dodani. Druge besede v stavku ostanejo nespremenjene in nanje v veliki meri ne vpliva sprememba ene same besede. V nekaterih primerih se pojav pojavlja zgolj kot razlika v narečjih.
Ena takšnih ilustracij so razlike med britanskimi in ameriškimi besedami, kot je »gledališče«. Američani in Britanci izgovarjajo besedo z istim metrom in naglašenimi zlogi. Po drugi strani se črkovanje spreminja glede na državo izvora. Britansko črkovanje besede preuredi zadnji dve črki »er« v »re«, kar ima za posledico besedo »gledališče«.
Nadaljnji primeri se pojavljajo tako v besedni kot v pisni obliki, pogosto ko se leksikon jezika razvija. “Asterisk” v angleščini se je sčasoma razvil in postal izgovorjen kot “asteriks” ali “asterix”. Francozi so razvili formo v odrast. Številni primeri takšne metateze izvirajo iz začetnih napačno črkovanih ali napačnih izgovorov obstoječih besed. Sčasoma postanejo napačno črkovanje in izgovorjava pogosto sprejeto kot neformalne različice določene besede.