Kaj je metadatoteka?

Metadatoteko lahko vidimo kot identifikacijsko oznako, ki se uporablja za opis ali določitev neke vrste podatkovne ali akcijske datoteke. V tem smislu se metadatoteka razume kot navidezni predogled, kaj je druga datoteka. Danes je v običajni uporabi več vrst metadatotek, pri čemer se konfiguracije in dejanski odnos do drugih datotek nekoliko razlikujejo.

Eden najpogostejših primerov metadatoteke je metadatoteka Windows ali WMF. WMF, ki se uporablja v Microsoftovih aplikacijah, je strukturiran z vključitvijo protokola vmesnika grafične naprave, ki omogoča predstavitev grafične slike. Z izdajo ukaza za pridobivanje informacij metadatoteka sproži funkcijo iskanja in pridobivanja ter ustvari prikaz. Nekateri vključeni ukazi so zelo podobni stavkom vektorske grafike.

V drugih primerih lahko ukazi vključujejo identifikacijo in pridobivanje shranjenih bitnih slik z neke lokacije na trdem disku. Čeprav je mogoče pridobiti informacije z uporabo bitnih slik, ki so že zgrajene in nameščene, bo izbira metadatoteke, kot je WMF, dejansko prihranila prostor in čas. To še posebej velja, če zadevno bitno sliko uporablja več komponent znotraj operacijskega sistema ali ena od aplikacij, ki so odprte in delujejo.

Drugi primer metadatoteke je znan kot metadatoteka računalniške grafike ali CGM. Z uporabo standardov, ki jih je razvil in vzdržuje ameriški nacionalni inštitut za standarde, bo CGM deloval na vseh vrstah operacijskega sistema. To je ena od prednosti pred WMF, ki bo deloval samo v okolju Windows. Metadatoteka računalniške grafike bo zagotovila vso funkcionalnost metadatoteke Windows, ki uporabnikom, ki se odločijo za operacijski sistem, ki ni Microsoftova aplikacija, daje enake možnosti in možnost dostopa do grafike.

Zaradi razlik v vrstah metadatotek, ki se danes uporabljajo, je bilo razvitih več orodij za pretvorbo, ki olajšajo pretvorbo ene oblike metadatoteke v drugo vrsto konfiguracije metadatoteke. Ta orodja je mogoče namestiti na trdi disk in jih programirati za samodejno izvajanje pretvorb ali pa jih uporabiti za vsak primer posebej v večjem omrežju.