Mezangij je plast tkiva znotraj ledvic. Obdaja in podpira vozel izredno drobnih krvnih žil, imenovanih glomeruli. V ledvicah je veliko glomerulov, ki filtrirajo kri kot del procesa tvorbe urina. Mezangij igra vlogo v tem procesu filtriranja in pomaga odstraniti neželene delce s tega področja ledvic. Spremembe v mezangiju vplivajo na anatomijo ledvic in so vpletene v razvoj nekaterih ledvičnih bolezni.
Vsak glomerul je sestavljen iz majhnih krvnih žil, obloženih s tako imenovanimi endotelijskimi celicami. Na zunanji strani krvnih žil leži vrsta tanke ovojnice ali membrane, celice mezangija pa ležijo med tem in endotelijskimi celicami. V delih glomerula, kjer dve krvni žili ležita zelo blizu druga drugi, si lahko delita isto membrano. Na teh mestih se pogosto nahajajo mezangialne celice.
Ko se kri filtrira skozi glomerule, prehaja iz krvnih žil skozi luknje v njihovih stenah, skozi membrano in nato skozi vrzeli v tesno povezani plasti celic, imenovanih podociti. Na hitrost filtriranja vpliva razpoložljiva površina in mezangij lahko to spremeni. Mesangialne celice se lahko skrčijo kot mišice. To lahko povzroči zvijanje in stiskanje krvnih žil ter preusmeri pretok krvi stran od nekaterih področij glomerula, kar zmanjša območje, ki je na voljo za filtracijo. Sprostitev celic ima nasproten učinek, saj poveča površino in hitrost filtracije.
V nekaterih primerih je mezangialna celica sposobna delovati kot nekatere bele krvne celice v imunskem sistemu, ko zaužije tuje delce, pritrjene na protitelesa. Celice v mezangiju lahko izločajo tudi snovi, ki so vpletene v vnetje. To je lahko pomemben del odziva telesa, ko je poškodovan del ledvice.
Včasih lahko bolezen ledvic povzroči razširitev mezangija, pri čemer se mezangialne celice delijo in povečujejo. To je mogoče opaziti v povezavi s sladkorno boleznijo ali pri bolezni, znani kot glomerulonefritis. Povečan mezangij in nenormalno veliko število mezangialnih celic lahko moti delovanje ledvic, kar na koncu privede do odpovedi ledvic. Diabetična ledvična bolezen se zdravi s kombinacijo zdravil in sprememb življenjskega sloga, medtem ko je zdravljenje glomerulonefritisa odvisno od osnovnega vzroka. Znižanje krvnega tlaka je pomemben del zdravljenja v obeh primerih, dializa ali presaditev ledvice pa se lahko obravnava kot zadnja možnost.