Merjenje uspešnosti je mehanizem, ki se uporablja za ugotavljanje, ali določen posameznik, projekt ali naložba deluje tako, kot bi moralo. Z drugimi besedami, to je lestvica ali test, ki se uporablja za ugotavljanje, ali gredo stvari v redu. Najenostavnejši primer merjenja uspešnosti obstaja v ocenah, ki jih dobijo učenci v šoli: učenec, ki prejme A, se oceni kot dober, učenec, ki prejme F, pa se oceni kot slab.
V financah se meritev uspešnosti uporablja za ugotavljanje, ali je naložba dober posel. Vlagatelji si ogledajo različne meritve ali meritve, da ocenijo, ali naj vložijo svoj denar v dano delnico, obveznico ali vzajemni sklad. Meritve so za te vlagatelje pokazatelj, ali se je naložba v preteklosti dobro obnesla in se bo dobro poslovala tudi v prihodnje.
Za merjenje uspešnosti v finančnem sektorju se uporablja več mehanizmov. Na primer, delnico je mogoče izmeriti z razmerjem med ceno in dobičkom. To je razmerje, v katerem se cena na delnico primerja s stroški delnice. Razmerje med ceno in dobičkom ali P/E iz več različnih delnic je mogoče primerjati, da bi ocenili, ali je ena delnica boljša ponudba od druge.
Donosnost lastniškega kapitala in donosnost naložbe sta drugi pomembni meritvi uspešnosti na področju naložb. Donosnost naložbe se nanaša na to, koliko denarja bi človek zaslužil, če bi ga vložil v dano naložbo. Donosnost lastniškega kapitala se nanaša na to, koliko dobička je podjetje ustvarilo glede na to, koliko denarja je porabilo.
Te meritve so pomembne kot merila uspešnosti, ker omogočajo primerjavo delnic ali vzajemnih skladov z drugimi naložbenimi priložnostmi. Na primer, če želite primerjati delnico, ki stane 1 USD (USD) na delnico, in delnico, ki stane 10 USD na delnico, je treba uporabiti nekaj meritev, ki omogoča enakopravno primerjavo delnic. Vlagatelj lahko s temi objektivnimi meritvami ugotovi, ali naložba deluje po pričakovanjih in kako se njena uspešnost primerja z drugimi naložbami v panogi in na trgu kot celoti.
Tako kot takrat, ko študent prejme oceno, lahko meritev uspešnosti pomaga podjetjem oceniti, ali je bil projekt dober ali ali je bil zaposleni dobro. Če na primer delnice določenega investicijskega posrednika na splošno delujejo bolje kot izbire drugega posrednika, bo podjetje to želelo vedeti. Za primerjavo dveh zaposlenih mora uporabiti objektiven sistem merjenja uspešnosti, da ugotovi, ali eden ali oba opravljata dobro delo v primerjavi z drugim.