Mendelevij je kovinski kemični element, ki je uvrščen med aktinidne elemente v periodnem sistemu. O tem elementu je malo znanega, saj se v naravi ne pojavlja, sintetiziranje pa je drago in dolgotrajno. Ker je element res mogoče preučevati in z njim delati le v sledovih, komercialne uporabe mendelevija niso bile razvite, čeprav se uporablja v znanstvenih raziskavah.
Ta element nastane z bombardiranjem drugih elementov z nabitimi delci. Običajno se za proizvodnjo mendelevija uporabljajo izotopi einsteinija, čeprav se lahko uporabijo tudi drugi elementi. Tako kot drugi elementi, ki jih je mogoče proizvesti samo sintetično, mendelevij kadar koli obstaja le v sledovih. Ima relativno kratko razpolovno dobo, ki se giblje od nekaj minut do nekaj mesecev, odvisno od izotopa, ki nastane.
Ta element je v periodnem sistemu označen s simbolom Md in ima atomsko številko 101, kar ga uvršča med transuranske elemente. Transuranski elementi so elementi z atomsko številko, ki je večja od atomske številke urana, in imajo številne skupne lastnosti, predvsem nestabilnost in reaktivnost. Domnevno imajo tudi številne kemične lastnosti, čeprav kemijske lastnosti elementov, kot je mendelevij, v resnici niso znane, saj je težko pridobiti koristne informacije iz sledov, ustvarjenih s sintezo.
Zasluge za odkritje tega elementa se običajno pripisuje skupini fizikov na kalifornijski univerzi Berkeley, ki je element odkrila leta 1955. Glenn Seaborg in Albert Ghiorso sta bila dva pomembna člana ekipe, v kateri so bili tudi Bernard Harvey, Gregory Choppin in Stanley Thompson. Moški so predlagali “mendelevium” kot ime za nov element, v čast Dmitrija Ivanoviča Mendelejeva, razvijalca prvega periodnega sistema elementov.
Tako kot drugi radioaktivni elementi tudi mendelevij predstavlja potencialno tveganje za zdravje ljudi, čeprav je to tveganje na splošno precej majhno, saj se element pojavlja le v sledovih. Ljudje, ki delajo v laboratorijih z mendelevijem in drugimi radioaktivnimi elementi, sledijo postopkom, ki so zasnovani tako, da zmanjšajo izpostavljenost sevanju; ti postopki običajno vključujejo uporabo nadzornih sistemov, ki preverjajo sevanje.