Memorandumska odločba je pravna sodba, ki določa odločitev o zadevi, predstavljeni na sodišču, brez podajanja mnenja. Takšni dokumenti so običajno kratki in jedrnati, saj mora sodnik le izdati jasno in nedvoumno sodbo. Memorandumska odločba je vložena in postane javna evidenca, na voljo vsem, ki si jo želijo ogledati, rezultati pa so na voljo tudi vpletenim v zadevo.
Takšne pravne odločitve so vidne v primerih, ko sodnik ne vzpostavlja nobenega precedensa. Zadeva poteka v okviru uveljavljene sodne prakse in ni sporov o razlagi tega prava ali razhajanj v mnenjih o tem, kako se zakon lahko in mora uporabljati. Memorandumska odločitev se lahko odloči za sklicevanje na zakone, uporabljene pri sprejemanju odločitve, tako da jih lahko ljudje poiščejo, vendar ne vključuje mnenja.
V mnenju sodnik razloži, kako je bila sodba sprejeta, poda razlago zakona in razpravo o njegovih posledicah. Mnenja je treba vključiti, ko zadeva predstavlja precedens, ker mora sodnik pojasniti, kako je bila v zadevi uporabljena razlaga prava. Ko so mnenja napisana, se sodniki tudi zavedajo, da se lahko dokumenti uporabijo in se nanje sklicevajo v prihodnjih primerih. Ko sodnik vzpostavi precedens, pisno mnenje v zadevi postane element sodne prakse in ga bodo sodniki, odvetniki in organi pregona uporabili za razlago pravnih zadev.
Pri pisanju memorandumske odločbe mora sodnik potrditi, da zadeva in sodba ne predstavljata precedensa. Sodniki si lahko ogledajo uveljavljeno sodno prakso in zakonodajo, da ugotovijo, ali so bila obravnavana vprašanja jasno obravnavana in rešena v prejšnjih pravnih zadevah ter da ni elementov, ki bi zahtevali utemeljitev ali daljše pisno mnenje. Memorandumska odločitev pomeni kratko pisno obvestilo, s katerim ljudi obveščamo o sodbi, sprejeti na sodišču.
V nekaterih regijah proti memorandumskim odločitvam ni mogoče pritožiti z argumentom, da bi pritožbeno sodišče sprejelo isto sodbo po pregledu zadev v zadevi. Vendar lahko pritožnik trdi, da je v zadevi obstajala temeljna pomanjkljivost, kot so prikriti dokazi, težave z načinom predstavitve primera, navzkrižje interesov ali druge zadeve, zaradi katerih bi bilo treba v interesu sojenja izvesti novo sojenje. pravičnost.