Pigment melanina ali preprosto melanin je spojina temno rjave do črne pigmentacije, ki jo najdemo na več delih telesa ljudi in živali. Najpogosteje je povezan z barvo kože, čeprav oči in lasje vsebujejo tudi melanin. Proizvaja ga razred celic, ki proizvajajo pigment, imenovane melanociti, ki se nahajajo v spodnji plasti zunanje plasti kože, znani kot povrhnjica. Ko melanociti ustvarijo pigment melanina, proces, imenovan melanogeneza, ustvari barvo, ki je trajna.
Kot glavni determinant pigmentacije kože pigment melanina kaže na večjo koncentracijo pri temnejši koži in manjšo koncentracijo pri svetlejši koži. Ljudje, ki imajo omejen ali popolnoma nič melanina, razvijejo stanje, imenovano albinizem. Vsi, ne glede na raso ali etnično pripadnost, imajo bolj ali manj enako število melanocitov. Pigment melanina velja za derivat tirozina, ki je aminokislina, ki jo celice uporabljajo za sintezo beljakovin.
Dve glavni vrsti pigmenta melanina sta eumelanin in feomelanin. Najpogostejši od obeh, eumelanin, je pigment, ki ga najdemo pri temnopoltih ljudeh. Prav tako je odgovoren za obarvanje las v črno, rjavo, sivo in rumeno barvo ter za areolo, ki je temnejši krožni predel, ki obdaja vsako bradavico dojke. Feomelanin je tesneje povezan z ljudmi svetlejše polti. Odgovoren je za barvo las, ki se približno giblje od rdeče do rumene, zato je pogostejša pri rdečelasih.
Poleg melanogeneze lahko pigment melanina nastane tudi zaradi poškodbe DNK zaradi ultravijoličnega (UV) sevanja. Ta proces najpogosteje povzroči porjavitev, ki vključuje temnenje kože, običajno zaradi sončnih ultravijoličnih žarkov ali solarij. Ta vrsta proizvodnje melanina pa za razliko od melanogeneze ne povzroča trajne pigmentacije.
Pigment melanin deluje kot fotoprotektant, kar pomeni, da zmanjša količino škode, ki jo UV sevanje povzroči koži. Eumelanin je veliko boljši fotoprotektor kot feomelanin, ki ima večje tveganje, da postane rakotvoren ali povzročitelj kožnega raka. Višje koncentracije melanina pa, čeprav omejujejo izpostavljenost sončni svetlobi, preprečujejo, da bi koža dobila sredstvo, potrebno za proizvodnjo vitamina D.
Ista logika velja za oči. Melanin, ki obarva šarenico – ta tanka, krožna struktura, ki uravnava količino svetlobe, ki gre v mrežnico – jo ščiti pred potencialno škodljivimi sončnimi žarki. Ljudje s svetlejšimi šarenicami so izpostavljeni večjemu tveganju.