Računalniški medpomnilnik je območje pomnilnika, ki se uporablja za začasno shranjevanje podatkov, ko program ali strojna naprava potrebuje nemoten pretok informacij. Medpomnilniki so običajno ustvarjeni v pomnilniku z naključnim dostopom (RAM) in ne na trdem disku, saj je pridobivanje podatkov iz RAM-a hitrejše kot pridobivanje iz tehnologije plošč, ki se uporablja v običajnih trdih diskih. Nekatere strojne naprave imajo svoj vgrajeni RAM, kot v primeru tiskalnikov.
Tiskalniki, zasnovani za majhne delovne obremenitve, imajo na splošno manjše medpomnilnike, medtem ko imajo modeli delovnih konj večjo količino RAM-a. Ko kliknete gumb za tiskanje opravila, računalnik pošlje podatke v RAM tiskalnika, s čimer sprosti sistemski RAM za druge naloge. To omogoča, da se tiskalna opravila izvajajo v ozadju, kar se imenuje opravljanje v ozadju. Medpomnilnik tiskalnika natisne opravila po načelu „kdor prej pride, prvi melje“, kar je sposobno ohraniti iztočnico, kar je še posebej pomembno v omrežnem okolju.
Drug primer tega je pretakanje spletnih večpredstavnostnih vsebin. Brez uporabe vmesnega pomnilnika bi moral uporabnik bodisi počakati, da se celotna datoteka naloži v lokalni računalnik, preden jo začne predvajati, ali pa preiti skozi predvajanje z prekinitvami in skoki, ki nastanejo zaradi milisekundnih (ali daljših) zamud v podatkovnem toku.
Deluje tako: datoteke, podatki, glasba in video se prenašajo po internetu v majhnih, diskretnih podatkovnih paketih. Ti paketi prispejo neodvisno in jih je treba ponovno kombinirati in preurediti, da se brez prekinitev ponovno ustvari izvirni podatkovni tok. Če podatkovni paket manjka, bo predvajanje videa “skočilo” na naslednji paket v vrsti. Da bi se temu izognili, je nekaj sekund vreden tok shranjen v medpomnilnik, nato pa, ko se predvajanje začne, ostane tik pred zaslonom in si »utira pot« za nemoteno plovbo.
Nekateri ljudje bi lahko sklepali, da je dobro, da to področje pomnilnika konfigurirate tako, da je zelo veliko, da zagotovite nemoteno predvajanje. Težava je v tem, da večji kot je medpomnilnik, manj sistemskega RAM-a je na voljo za druge naloge. V primeru grafičnih kartic, ki si delijo pomnilnik s sistemskim RAM-om, lahko ustvarjanje prevelikega začasnega pomnilnika dejansko poslabša predvajanje, saj lahko grafični kartici zmanjka pomnilnika, ki je potreben za prikaz pretočne vsebine. To lahko povzroči, da je predvajanje videti, kot da ga gledate skozi vročinski valovi, postane poskočno, prekinjeno ali občasno visi.
Ker je optimalna velikost medpomnilnika večinoma določena s hitrostjo povezave in sistemskim RAM-om, je mogoče težave s predvajanjem pogosto izboljšati ali v celoti odpraviti tako, da to območje pomnilnika prilagodite tako, da je nekoliko manjše ali nekoliko večje. Popravek, ki bo najbolje služil, je odvisen tudi od zanesljivosti in hitrosti vira pretočne vsebine. Manjši medpomnilnik lahko zelo dobro deluje s hitrim virom, saj ponuja hitrejše predvajanje in dodaten RAM za upodabljanje grafike. Počasnejši vir lahko zahteva nekoliko večji, če je vse ostalo enako. Uporabniki bodo morda morali eksperimentirati, da bi našli pravo velikost.
Dodajanje RAM-a sistemu, ki si deli pomnilnik z grafično kartico (imenovano integrirana grafika), lahko izboljša tudi pretakanje medijev z omogočanjem večjega medpomnilnika brez ogrožanja kakovosti predvajanja. Dodajanje sistemskega RAM-a lahko pomaga tudi, če ima grafična kartica le nominalno količino vgrajenega RAM-a.
Uporabniki lahko običajno spremenijo velikost medpomnilnika za večpredstavnostne vsebine s programsko opremo, ki se uporablja za poslušanje ali gledanje pretočnega gradiva. Običajno drsnik omogoča uporabniku, da poveča ali zmanjša količino rezerviranega pomnilnika.
Besedilni procesorji, programi za preglednice in skoraj vsi paketi za produktivnost uporabljajo medpomnilnike za spremljanje sprememb v dokumentu ali projektu, tako da je možna vrnitev (ukaz »razveljavi«). Ta pomnilnik je odgovoren tudi za shranjevanje začasnih kopij gradiva, ki je v teku, tako da je v primeru zrušitve ali izpada električne energije dokument mogoče pridobiti tudi, če ni bil uradno shranjen.