Kaj je medpomnilnik?

Medpomnilnik je vrsta računalniškega pomnilnika. Zasnovan je za nadzor količine električnega toka, ki gre v in iz pomnilniških čipov v vsakem trenutku. To omogoča stabilnejši pomnilnik, vendar poveča stroške in upočasni hitrost delovanja.

V medpomnilniškem sistemu je register strojne opreme nameščen med delom računalnika, ki nadzoruje pomnilnik, in samimi pomnilniškimi čipi. To je naprava, ki lahko hrani določeno količino informacij hkrati. Register se bo v celoti napolnil in nato posredoval vse te podatke naenkrat.

Uporaba registra strojne opreme pomeni, da lahko računalnik veliko bolj zanesljivo nadzoruje, koliko podatkov se naenkrat prenese v in iz pomnilniških čipov. Razlog za to je, da to tudi nadzoruje, koliko električnega toka prehaja na in iz čipov. To poveča količino podatkov, ki jih računalnik lahko obdela naenkrat, ne da bi pri tem tvegali, da bi pomnilniške čipe preobremenili s tokom in povzročili zamudo ali poškodovali čipe.

Pomanjkljivost tega sistema je, da obstaja zamuda, ko se register polni s podatki. Zakasnitev je zelo kratek čas in bo pri večini osebnih računalnikov ena šestinšestdeset milijoninka sekunde. Vendar se sčasoma to sešteje in naredi opazno razliko v zmogljivosti.

Zaradi izgube zmogljivosti in povečane cene registra strojne opreme za sistem se medpomnilnik v osebnih računalnikih običajno ne uporablja. Namesto tega je najpogostejši v strežnikih, zlasti tistih, ki so namenjeni obdelavi podatkov. V teh aplikacijah prednosti zanesljivosti prevladajo nad pomanjkljivostmi stroškov in zmede.

Danes se vmesni pomnilnik pogosteje imenuje registrirani pomnilnik. Izrazi so na splošno zamenljivi. Vendar pa lahko vidite tudi stavek »popolnoma vmesni pomnilnik«. To je nekoliko drugače, saj vključuje vsak del podatkov, ki so medpomnjeni, medtem ko so v standardnem medpomnilniku ali registriranem pomnilniku shranjeni le nekateri deli.
Medpomnilniškega pomnilnika ne smete zamenjati s pomnilnikom medpomnilnika. To je izraz, ki se včasih uporablja za označevanje predpomnilnika, kot je diskovni predpomnilnik. To vključuje uporabo dela trdega diska za shranjevanje informacij, ki bodo verjetno večkrat uporabljene med računalniško sejo, kar prihrani čas, ki bi ga sicer porabili za večkratni dostop do njih iz prvotnega vira. Strogo gledano, “medpomnilnik” se ne sme uporabljati za sklicevanje na predpomnilnik, saj “medpomnilnik” pomeni mesto, kjer je informacija namenjena samo enkratnemu shranjevanju in dostopu.