Mednarodno reševanje konfliktov je poskus preprečevanja ali reševanja oboroženih spopadov med državami ali znotraj držav s posredovanjem. Vlade, nevladne organizacije (NVO) ali medvladna telesa, kot so Združeni narodi (ZN), izvajajo te poskuse mediacije. Prizadevanja za mediacijo lahko vključujejo tudi pomoč pri pokonfliktni spravi, obnovi in notranji stabilnosti.
Konflikti znotraj in med državami lahko nastanejo zaradi etničnih sporov, verskih konfliktov, kršitev človekovih pravic in tekmovanja za vire. Lahko izvirajo tudi iz strahu pred agresijo, šibkosti institucij ali širjenja politične revolucije. Posredovanje teh konfliktov zahteva poznavanje zgodovine in virov konflikta ter zavezanost reševanju le-teh z mirnimi sredstvi.
ZN spodbujajo mednarodno reševanje konfliktov z resolucijami ZN, ki so javni poziv mednarodne skupnosti, naj strani rešita zadevo mirno. Resolucije ZN lahko zahtevajo tudi premirje med borci in umik na mednarodno priznane meje. Sporniki lahko uporabljajo storitve generalnega sekretarja ZN za komunikacijo med nasprotniki, za oblikovanje misij za ugotavljanje dejstev v zvezi s konfliktom in za zagotavljanje opazovalcev za spremljanje sporazumov o premirju. Stranke v sporu lahko zahtevajo tudi od generalnega sekretarja, da nastopa kot posrednik v sporu.
Filozofija ZN o miru je, da vključuje prizadevanja za odpravo revščine in krepitev demokratičnih institucij. Reševanje mednarodnih konfliktov mora vključevati tudi vprašanja človekovih pravic in humanitarne pomoči. Doktrina ZN meni, da je spoštovanje človekovih pravic bistveni pogoj za vzpostavitev miru.
Nevladne organizacije opravljajo ključne storitve mednarodnega reševanja konfliktov. Ker so neprofitne organizacije, ki niso povezane s politično ali zunanjepolitično agendo nobene države, jim včasih bolj zaupajo kot posrednikom kot predstavnikom določene države. Nevladne organizacije lahko pogosto delujejo hitreje kot države ali medvladne organizacije in začnejo dialog med sovražnimi stranmi, dokler ne pride do uradne diplomacije.
Posredovalne storitve nevladnih organizacij, kot je fundacija Carter, ki jo vodi nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter, se nadaljujejo tudi izven faze konflikta. Vključujejo prizadevanja za nadzor nad sporazumi, doseženimi z mediacijo, za konec konflikta in smiselno pokonfliktno spravo. Številne nevladne organizacije nenehno spremljajo potencialna konfliktna območja in si prizadevajo preprečiti izbruh oborožene agresije.
Inštitut za mir Združenih držav (USIP) je nestrankarski nacionalni inštitut, ki ga financira kongres. Tako kot nevladne organizacije je tudi USIP zavezan delu pri reševanju mednarodnih konfliktov. Ponuja storitve mediacije sprtim narodom. Njegovo delo se razteza tudi na postkonfliktna vprašanja, kot sta ohranjanje stabilnosti in povečanje sposobnosti za obvladovanje konfliktov sprtih. Prizadevanja za stabilnost po konfliktu lahko vključujejo obnovitvena dela, načrtovanje obnove šol in ustanov ter obnovo potrebščin, kot sta voda in elektrika.