Pravo intelektualne lastnine se nanaša na zakonske pravice, povezane z izumi uma ali ustvarjalnimi deli, kot so umetniška dela, knjige, izumi ali znanstvena odkritja. Intelektualna lastnina je lahko zaščitena s pridobitvijo patentnih, avtorskih pravic ali pravic blagovne znamke na lastnini. Čeprav ima vsaka država svoje notranje zakone za zaščito intelektualne lastnine, je z globalizacijo svetovnega gospodarstva vedno večja potreba po mednarodnem pravu intelektualne lastnine. Na svetovni ravni mednarodno pravo intelektualne lastnine vključuje širok nabor sporazumov med državami po vsem svetu, katerih cilj je varstvo intelektualne lastnine prek mednarodnih meja.
Ko umetnik ustvari umetniško delo ali pisatelj napiše knjigo, potrebuje pravni mehanizem, ki zagotavlja, da drugi ljudje ne bodo mogli kopirati dela in imeti od tega koristi. Podobno, ko izumitelj oblikuje nekaj novega ali znanstvenik odkrije zdravilo za bolezen, potrebuje tudi zakonit način za zaščito svojega dela. Avtorske pravice in patenti dosegajo te cilje. Blagovne znamke so po naravi veliko širše in se nanašajo na zakonske pravice do uporabe simbola, imena ali fraze. Mnogi ljudje po vsem svetu izdelke prepoznajo po imenu izdelovalca ali po simbolu, ki je povezan z oblikovalcem, zaradi česar so blagovne znamke dragocene in zato pomembna zaščita blagovne znamke.
Zaščita intelektualne lastnine znotraj meja države je lahko razmeroma preprosta; vendar je zaščita iste lastnine pred nezakonitim kopiranjem ali uporabo zunaj države izvora veliko bolj zapletena. Prizadevanja za to so tista, ki so povzročila mednarodno pravo intelektualne lastnine. Če bi izumitelj vedel, da se njegov ali njen izum lahko svobodno kopira zunaj države njegovega stalnega prebivališča, bi večina izumiteljev prenehala izumljati. Ista filozofija velja za vso intelektualno lastnino.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je v ospredju prizadevanj za spodbujanje in olajšanje sodelovanja med državami na področju mednarodnega prava intelektualne lastnine. WIPO, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, ne deluje le za zaščito pravic intelektualne lastnine, ampak je zadolžena tudi za izvajanje pravnega prenosa tehnološkega razvoja v tretji svet in države v razvoju. Poleg WIPO so v prizadevanja za uskladitev mednarodnega prava intelektualne lastnine vključene tudi Svetovna trgovinska organizacija (STO) ter regionalne trgovinske organizacije in združenja.
Za pravno zaščito intelektualne lastnine na mednarodni ravni je treba doseči in dogovoriti večnacionalne sporazume. Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, Pogodba o sodelovanju pri patentih in Haaški sporazum o deponiranju industrijskega oblikovanja so primeri mednarodnih sporazumov, ki obravnavajo varstvo intelektualne lastnine. Vsak od teh sporazumov določa posebne zakone, ki jih morajo upoštevati vse države podpisnice glede uporabe intelektualne lastnine, ki jo je ustvarila katera koli od držav članic.