Mednarodno okoljsko pravo se nanaša na pogodbe, statute in sodne odločbe, ki vključujejo več držav. Izboljšanje in oblikovanje mednarodnega okoljskega prava je cilj številnih naravovarstvenikov in okoljevarstvenih skupin, ki verjamejo, da je treba sprejeti celovit globalni pristop, da bi preprečili krepitev okoljskih groženj. Okoljsko pravo je mogoče ustvariti na več različnih načinov, vključno s protokoli in pogodbami, mednarodnimi sodišči, kot je Mednarodno sodišče (ICJ), in običajnim pravom.
Mnogi menijo, da je mednarodno okoljsko pravo še bolj pomembno za varstvo okolja kot nacionalno pravo. Ko si vsi narodi delijo isti planet, lahko škoda, ki jo povzroči ena država, hitro moti zdravje, preživetje in miren obstoj njenih sosed. Nepremišljena uporaba okolja s strani katere koli države lahko povzroči uničenje za vse, bodisi zaradi izčrpavanja naravnih virov, izumrtja ali emisij toplogrednih plinov. Z oblikovanjem mednarodnega okoljskega prava se lahko države združijo, da bi nosile stroške in izzive, ki jih nalagajo trajnostne prakse.
Okoljsko pravo lahko zajema veliko različnih področij. Trajnostna uporaba in upravljanje naravnih virov, vključno s fosilnimi gorivi, minerali in sladko vodo, je pomemben sestavni del številnih mednarodnih pogodb. Pomemben dejavnik je tudi preprečevanje škode v skupnem okolju, kot so onesnaževanje zraka ali vode, aridizacija in krčenje gozdov. Programi sodelovanja, ki vključujejo znanstveno raziskovanje možnih okoljskih groženj, kot so raziskave biotske raznovrstnosti, so lahko rezultat mednarodnega okoljskega prava. Mednarodni okoljski zakonodajalci lahko obravnavajo tudi grožnje varnosti ljudi, kot sta jedrska razorožitev in odstranitev kopenskih min.
Obstaja več različnih virov okoljskega prava. Pogodbe pogosto oblikujejo večnacionalne organizacije, ki se srečujejo predvsem za razpravo o oblikovanju okoljskega prava na srečanjih, znanih kot konvencije. Številni sodobni okoljski zakoni izhajajo iz konvencij, ustvarjenih pod okriljem Združenih narodov (ZN). Združeni narodi imajo tudi veliko vlogo pri oblikovanju okoljskega prava s sodnim precedensom, saj je najvidnejše mednarodno sodišče, ICJ, krilo ZN.
Običaji so še en pomemben vir mednarodnega okoljskega prava. Zakoni, ustvarjeni iz običajev, se zanašajo na dolgoletne, a ne vedno uradne standarde vedenja med narodi in med njimi. Primer običajnega vedenja, ki bi lahko vodilo do formalnega mednarodnega prava, je obveščanje voditeljev sosednjih držav, če je prišlo do razlitja nafte v skupnih vodah. Sodne odločbe, pogodbe in protokoli lahko uporabljajo običaj kot osnovo za oblikovanje prava.