Mednarodna posvojitev je postopek, s katerim otroka, ki je državljan ene države, posvoji starš ali starši, ki so državljani druge države. Ta postopek običajno vključuje različne zakone in predpise v zvezi s postopkom posvojitve za državo izvora otroka in državo izvora staršev. Te omejitve lahko pogosto vključujejo starostne omejitve za otroka in posvojitelje, premisleke glede morebitnih obstoječih staršev ali skrbnikov otroka in zmožnost posvojiteljev, da skrbijo za otroka. Mednarodna posvojitev lahko zahteva tudi, da posvojitelji med postopkom posvojitve nekaj časa živijo v državi izvora otroka.
Mednarodna posvojitev, imenovana tudi meddržavna posvojitev, lahko vključuje številne različne države, čeprav je običajno, da ameriški starši obravnavajo otroke iz tako raznolikih držav, kot so Kitajska, Šrilanka in Slovaška. Postopek posvojitve pogosto olajšajo agencije v obeh državah in ti agenciji lahko pomagajo posvojiteljem pri razumevanju različnih predpisov in omejitev, ki lahko obstajajo za takšne posvojitve. V različnih državah običajno obstajajo tudi zakoni, ki nadzorujejo, kdo lahko zakonito posvoji otroka iz te države z mednarodno posvojitvijo.
V mnogih državah na primer obstajajo starostne omejitve za posameznike, ki se zanimajo za mednarodno posvojitev otroka v tej državi. Nekatere države, kot je Ukrajina, nimajo zgornje starostne omejitve, kdo lahko posvoji iz te države, medtem ko je v Mehiki in Grčiji meja 60 let. Otroci, ki bodo posvojeni z mednarodno posvojitvijo, bodo morda morali biti tudi določeni starosti, na primer mlajši od 16 let. Koreja postavlja omejitve glede teže posvojitelja, da bi zagotovila ustrezno prehrano in zdravje starša; v mnogih državah lahko posvojijo samo poročeni pari, samska oseba, moški ali ženska, pa ne more posvojiti otroka.
Mednarodna posvojitev običajno zahteva tudi, da je otrok pravno veljaven za posvojitev. To pomeni, da otrok bodisi ne sme imeti staršev ali zakonitih skrbnikov ali pa so starši ali skrbniki otroka prosto podpisali obrazec za soglasje za posvojitev. V nekaterih državah morajo posvojitelji živeti v državi ali imeti prebivališče v državi določeno obdobje pred posvojitvijo ali pa morajo živeti v državi med postopkom posvojitve, ki lahko traja več kot eno leto. . Mednarodna posvojitev se pogosto zaključi v državi izvora otroka; ko se starš s posvojenim otrokom vrne v svojo matično državo, je zakoniti skrbnik tega otroka.