Mednarodna naložba je naložbena strategija, pri kateri se tuji vlagatelji odločijo za nakup možnosti, povezanih z gospodarskimi institucijami in valuto, povezano z določeno državo. Ideja tega pristopa je povečati vrednost, povezano s to nacionalno valuto, v primerjavi z drugimi valutami po vsem svetu. S sodelovanjem v tej vrsti dejavnosti lahko vlagatelji povečajo vrednost drugih deležev, ki so prav tako povezani s to državo, včasih pa te naložbe prodajo s precejšnjim dobičkom.
Jedro mednarodnih naložb je skrbno organiziran načrt, ki bo pripomogel k izboljšanju obetov določene države v smislu mednarodne trgovine. S prispevkom k stabilnosti infrastrukture te države je mogoče zagotoviti naložbe s sedežem v tej državi po nizki ceni, jih zadržati, dokler se valuta ne izboljša na deviznem trgu in vrednost teh pridobljenih delnic naraste do točke, ko se vlagatelj šteje za zaželeno. Takrat je mogoče delnice postopoma razprodati z dobičkom, kar vlagatelju omogoči počasen umik s tujega trga, ne da bi vzbudil veliko pozornosti. Posledično se je vlagatelj ukvarjal s trgovino, da bi zaslužil znatne donose, ne da bi spodkopal gospodarstvo te države.
Pri načrtovanju mednarodne naložbene strategije je treba upoštevati več dejavnikov. Eden je povezan z oportunitetnimi stroški, povezanimi s pridobljenimi sredstvi. Ideja je identificirati naložbe, ki se bodo dobro ujemale s celotno shemo in ki obetajo pridobitev vrednosti, ko strategija napreduje. Ob pravilni uporabi se potencialni stroški zlahka izravnajo s potencialnimi dobički. Hkrati bo vlagatelj spremljal vpliv naložb na splošno gospodarstvo in kako ta prizadevanja posledično vplivajo na razmerje nacionalne valute z drugimi valutami na trgu Forex. S pravo mešanico je končni rezultat mednarodne naložbene strategije priložnost, da ne le dobiček od nakupa delnic in surovin, temveč tudi nekaj donosa pri trgovanju z valutami.
Kot del mednarodnega naložbenega pristopa se poudarek morda ne osredotoča na pridobivanje delnic, temveč na dejansko vzpostavitev poslovanja v določeni tuji državi. Na primer, skupina vlagateljev se lahko odloči za odprtje proizvodnega obrata v določeni državi kot sredstvo za spodbujanje gospodarstva, hkrati pa proizvaja blago po relativno nizkih cenah, ki ga je mogoče izvoziti in prodati z znatnim dobičkom. Ta pristop je pogosto dobra možnost, kadar obstaja želja po strukturiranju naložbene strategije za dolgoročno uporabo.