Umetnik ali avtor ne more zaprositi za mednarodno avtorsko pravico. Namesto tega je delo najverjetneje zaščiteno na podlagi ene ali obeh sprejetih konvencij, ki sta bili ustvarjeni za zaščito ustvarjalnih del. Bernska konvencija o varstvu literarnih in umetniških del in Univerzalna konvencija o avtorskih pravicah sta mednarodni avtorski pogodbi, o kateri so se dogovorile številne svetovne vlade. Države članice Svetovne trgovinske organizacije prav tako sledijo Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki ureja mednarodne avtorske pravice.
Avtor, umetnik ali drug ustvarjalec avtorsko zaščitenega dela lahko zaprosi za mednarodno zaščito avtorskih pravic v skladu z Bernsko konvencijo ali Univerzalno konvencijo o avtorskih pravicah, če je ustvarjalec državljan ali rezident države, ki te konvencije priznava. Zaščita po Bernski konvenciji ne zahteva posebnega ukrepanja s strani ustvarjalca. Po Univerzalni konvenciji o avtorskih pravicah mora ustvarjalec na ustvarjeni objekt, ki ga je treba zaščititi, postaviti mednarodni simbol avtorskih pravic, črko c v krogu, na vidno in vidno mesto.
Bernska konvencija je bila prvič podpisana v Bernu v Švici leta 1886. Zahteva, da vse sodelujoče države priznajo mednarodno avtorsko pravico za vsa literarna in umetniška dela, ki so jih ustvarili državljani držav, ki so podpisale konvencijo. Konvencijo je podpisalo več kot 160 držav, vključno z ZDA, Avstralijo in Kanado.
Po Bernski konvenciji tuji avtorji in umetniki za svoja dela pridobijo enako zaščito, kot bi jo prejeli domačini v državi. Zaščita avtorskih pravic se uporablja samodejno brez potrebe po kakršni koli aplikaciji. Konvencija določa minimalno trajanje avtorskih pravic. Za literarna dela je minimalno 50 let po avtorjevi smrti, za fotografijo 25 let od nastanka in 50 let od nastanka za filme.
Univerzalna konvencija o avtorskih pravicah je nastala kot alternativna oblika mednarodne avtorske pravice Bernski konvenciji. Posameznim državam omogoča, da zahtevajo registracijo avtorskih pravic, če se tako odločijo. Omogoča tudi oblikovanje stalnih in obnovljivih pogojev zaščite avtorskih pravic. Številne države so članice obeh oblik mednarodnega zaščite avtorskih pravic.
Z vzponom Svetovne trgovinske organizacije (STO) se je vzpostavil še en vir mednarodne zaščite avtorskih pravic. Vse članice STO morajo upoštevati Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. Podobno kot Bernska konvencija določa minimalni rok in ponuja samodejno zaščito brez kakršne koli prijave za avtorske pravice.