Medialni malleolus je sferična kostna izboklina na notranji strani noge, tik nad gležnjem. Podobna izboklina na zunanji strani, imenovana lateralni malleolus, je pritrjena na fibulno kost spodnjega dela noge. Nekdanja izboklina je končni konec golenice ali golenice; oba služita kot sidrna točka za vezi in kite, ki pritrjujejo stopalo na nogo. Čeprav je medialni malleolus na zaščitenem mestu in ni posebej nagnjen k travmatskim poškodbam, lahko pride do stresnih zlomov, ki jih včasih spregledamo. Zdravniki ortopedi močno priporočajo zdravljenje takšnih mikro zlomov.
V nogi se medialni malleolus začne poravnati s golenico in se zoži navzdol in navzven v piramidno obliko. Zunanja površina kosti tik pod kožo je rahlo izbočena; temu primerno je notranja površina, ki je v stiku s golenico in talusno kostjo stopala, konkavna. Deltoidni ligament, ki drži gleženj na mestu, je pritrjen na grobo – in rahlo depresivno – osnovo piramide. Lateralni malleolus je podobne oblike in skoraj enak v funkciji.
Dve kosti spodnjega dela noge sta fibula in golenica. Slednji, večji od obeh, povezuje stegnenično kost zgornjega dela stegna v kolenu s talusno kostjo stopala pri gležnju. Na spodnji zadnji strani fibule je lateralni malleolni brazd, na zadnji strani golenice pa medialni malleolni sulkus – navpični žlebovi, vzdolž katerih se ugnezdi in se razteza dvojni sklop kit, ki povezuje stopalo. Te kritične kite so delno pokrite in zaščitene z dvema maleolom.
Zlom medialnega malleola je redek. Golenica je nujno močna kost, vendar lahko prekomerna obremenitev zaradi stiskanja ali torzije, kot je pristanek zaradi skoka ali kotaljenje gležnja, povzroči travmo. Prav tako kosti stopala niso imune na travme. Ko pride do takšnih poškodb noge, se poveča verjetnost, da bo tudi medialni malleolus utrpel zlom. Razlikuje se po resnosti in vrsti, najpogostejša je čista avulzija ali stresni zlom na lasišču.
Seveda lahko topa sila povzroči, da se kost razpoči. Zlomi so včasih lahko posledica teka, skakanja, športov, ki vključujejo nenadno spremembo smeri ali večkratne obremenitve gležnja. Pogosto se bolečina, podplutba in oteklina zaradi mikro zloma razmeroma hitro razblinijo, pri čemer ostane topa bolečina, ki se včasih čuti tudi v Ahilovi tetivi. Občutljivost lahko vztraja, lahko pride do izrazitega “zatikanja” ali otrplosti ali pa se bolečina lahko čuti le pri določenih vrstah gibov gležnja.
Zdravljenje zloma medialnega malleolusa je odvisno od njegove resnosti. Pomaknjeni zlom lahko zahteva protetično ploščo in kortikalne vijake, zlom brez premika pa lahko zahteva le imobilizacijo za več tednov. Stresni zlom medialnega malleolusa, če ga zanemarimo, se običajno poslabša in zahteva rekonstruktivno operacijo. Če se diagnosticira in zdravi zgodaj, je napoved za popolno okrevanje po večini zlomov izjemno dobra.