Kaj je medialni frontalni gyrus?

Medialni čelni girus se nahaja v čelnem režnju možganov sesalcev. Girus je ena od “izboklin” na zunanjem delu skorje, ki je površina možganov. Medialni čelni girus je tako imenovan, ker je v čelnem režnju blizu središča ali srednje črte možganov. Kot rezultat velikega obsega raziskav mnogi znanstveniki, ki preučujejo delovanje različnih področij možganov, verjamejo, da je medialni čelni girus povezan z izvršilnimi mehanizmi in sposobnostmi odločanja.

Ta kortikalni mejnik velja za “višjo procesno enoto” možganov, ker sprejema informacije, ki so pogosto že na nek način obdelane. Vhod, ki prihaja v medialni čelni vijug, prihaja tudi iz različnih področij v možganih, kar kaže, da je gyrus povezan z integracijo informacij iz različnih procesnih enot. Na primer, ko prejme informacijo, ki kaže na odziv strahu iz območij možganov, povezanih z vzburjenjem, v kombinaciji z vizualnim dražljajem, ki kaže, da se velik predmet premika bližje, se lahko iz medialnega čelnega girusa izzove ustreznejši odziv, kot če prejel samo pokazatelj strahu. Ta atribut, bogat z informacijami, omogoča, da to področje možganov oblikuje boljše odzive, kot če ne bi prejemalo informacij iz toliko drugih področij.

Predhodno obdelane informacije, ki jih prejme in obdela medialni čelni girus, imajo pogosto tudi različno težo glede na pomembnost informacij zaradi fiziološkega vzburjenja, povezanega s kopičenjem teh informacij. Ta sposobnost je deloma posledica dohodnega časa različnih dražljajev iz različnih kortikalnih območij. Nevronska obdelava dohodnih informacij pogosto vključuje tudi filtracijo, da se znebite odvečnega fiziološkega hrupa, saj ima večina senzoričnih vhodnih sistemov stransko zaviralno vezje. Ta vezja zmanjšajo periferni informacijski šum in posledično se ojačajo pomembni ali ustrezni informacijski signali.

Nekateri znanstveniki verjamejo, da se medialni čelni girus aktivira, ko oseba leži, kot so pokazale študije večkratnega funkcionalnega slikanja z magnetno resonanco (fMRI). Drugi znanstveniki verjamejo, da se aktivira z odločanjem in je enako aktiven, ko oseba laže, kot takrat, ko govori resnico. Spet drugi menijo, da sta to dvoje v bistvu neločljivo, saj je človek lahko tako prepričan v laž kot v resnico.