Mediacija med žrtvami in storilci kaznivih dejanj je proces, v katerem se žrtvi kaznivega dejanja omogoči, da se sooči s storilcem v podpornem vzdušju, ki ga omogoča usposobljen mediator. Med mediacijo imata tako žrtev kot storilec možnost, da se med seboj pogovarjata o kaznivem dejanju. Žrtve ali v nekaterih primerih člani žrtvine družine lahko storilca obvestijo o posledicah, ki jih je utrpel zaradi viktimizacije. Ponujena jim je tudi možnost, da od storilca iščejo odgovore glede storilčeve odločitve za kaznivo dejanje. Storilcem je ponujena tudi možnost, da razložijo kaznivo dejanje in njegov vpliv na njihovo življenje, v nekaterih primerih pa lahko povrnejo škodo žrtvi ali žrtvini družini, kar lahko postane del kaznivega dejanja storilca.
Za številne žrtve kaznivih dejanj ali družine žrtev kaznivih dejanj so lahko posledice viktimizacije pomembne. Žrtve in njihove družine se lahko počutijo nemočne, frustrirane in ranljive. Zagovorniki mediacije med žrtvami in storilci trdijo, da proces združevanja žrtev kaznivih dejanj in storilcev kaznivih dejanj nudi žrtvam možnost, da po uničenju, ki ga lahko povzroči viktimizacija, ponovno pridobijo nadzor nad svojim življenjem. Ti zagovorniki tudi trdijo, da je storilcem koristi od tega, da jih za svoje kaznivo dejanje odgovarja dejanska žrtev in ne predstavniki kazenskega pravosodnega sistema. Postopek lahko žrtvi zagotovi tudi bolj neposredno odškodnino, ki je sicer ne more dobiti, če je storilec zgolj obsojen na zapor ali sodišču dolžan plačati denarno kazen.
Dejanski postopek mediacije med žrtvami in storilcem kaznivega dejanja se lahko razlikuje glede na jurisdikcijo in tudi politike organizacije, ki zagotavlja storitve mediacije. V mnogih primerih bosta tako žrtev kot storilec kaznivega dejanja pripravljena na sejo mediacije, tako da bosta lahko govorila z mediatorjem ali, v nekaterih primerih, zagovornikom žrtve kaznivega dejanja o postopku pred dejanskim srečanjem. Tako žrtvi kot storilcu je lahko dovoljeno, da na sejo pripeljeta podpornike, kot so družinski člani ali zakonci. Mediator lahko nato prosi žrtev, da prebere izjavo o vplivu žrtve ali storilcu preprosto razloži učinek kaznivega dejanja in njegove posledice.
Potem ko ima storilec možnost govoriti z žrtvijo in odgovarjati na žrtvina vprašanja, se lahko obe strani odločita za pripravo programa restitucije, v katerem lahko storilec žrtvi ponudi neko obliko odškodnine. Glede na pravila jurisdikcije o mediaciji žrtve in storilca kaznivega dejanja se lahko sporazum o vračilu predloži sodniku, ki vodi zadevo storilca. Če se sodnik strinja, se povračilo, o katerem odločita žrtev in storilec, lahko všteje v kazen, ki jo sodnik izreče ob izreku obsodbe.