Medgalaktična zvezda je tista, ki ne pripada in ni v galaksiji. Te so znane tudi kot zvezdni izobčenci, dodatno, neuradno ime pa so potepuške zvezde. Medgalaktične zvezde so verjetno nastale v galaksiji, toda nekakšen dogodek bi lahko zvezde vrgel ven in jih pustil same. Koncept medgalaktične zvezde je bil hipotetičen do leta 1997, ko je teleskop Hubble opazil več v regiji vesolja, znanem kot kopica Devica, skupini galaksij, ki so z Zemlje videti, kot da so v ozvezdju Device.
Zvezdniški izobčenci očitno niso tako redki. Ocenjeno število medgalaktičnih zvezd samo v kopici Devica je lahko več kot trilijon. Kljub veliki količini teh zvezd astronomi menijo, da pogled na nočno nebo s planeta, ki kroži okoli medgalaktične zvezde, ne bi bil zelo razburljiv. Zvezda ni v galaksiji, tako da čeprav bi bilo vidnih nekaj oddaljenih galaksij, prebivalci ne bi imeli prenatrpanega zvezdnatega neba, ki ga ljudje lahko vidijo z Zemlje. Učinek bi bil še hujši, če planet ne bi imel lune.
Kako so zvezde postale medgalaktične, ni natančno znano, lahko pa obstaja nekaj možnih načinov. Ena je, da so bile zvezde del trkajočih se galaksij, ki so zvezde izvrgle v procesu združevanja. Drug hipotetični proces je, da se večzvezdni sistem preveč približa črni luknji, pri čemer ena od zvezd v sistemu prečka obzorje dogodkov in pade v črno luknjo, druge pa se nekako odbijejo in se sčasoma združijo v medgalaktično zvezdo.
Zvezde, ki jih je opazoval teleskop Hubble, so bile rdeče velikanke. Prvi namig, da bi medgalaktične zvezde dejansko obstajale, je prišel, ko so astronomi odkrili planetarne meglice zunaj galaksij v kopici Devica. Planetarna meglica nastane kot del procesa, ki se zgodi, ko je zvezda blizu konca svoje življenjske dobe, in če so bile planetarne meglice zunaj galaksij, je to pomenilo, da so bile zvezde zunaj teh galaksij že prej. Astronomi so nato primerjali posnetke Hubblovega globokega polja (HDF), podobe galaksij iz globokega vesolja, s sliko relativno temnega dela kopice Devica. Če bi tam obstajale medgalaktične zvezde, so astronomi mislili, da bodo našli dodatne, a šibke svetlobne lise, in to so tudi storili, kar je potrdilo obstoj medgalaktičnih zvezd.