V svetu financ so obresti strošek denarja. Znesek obresti, plačanih za izposoja sredstev, je funkcija trenutnih tržnih obrestnih mer, razpoložljivosti sredstev in drugih dejavnikov, kot je dolžina posojila ali pretekla kreditna zgodovina. Banke morajo tudi ob izposoji sredstev plačati obresti. Najbolj konkurenčna oziroma najnižja obrestna mera je medbančna obrestna mera, ki je obrestna mera, po kateri si banke zaračunavajo kratkoročna posojila.
Da bi bolje razumeli, kako se uporablja medbančna obrestna mera, imenovana tudi obrestna mera čez noč, je pomembno razumeti, kako je obrestna mera nastala. Banke ustvarjajo dohodek s posojanjem denarja in zaračunavanjem navedene obrestne mere za ta izposojena sredstva. Ker banke posojilojemalcem posojajo depozite, imajo na voljo le odstotek celotne vrednosti depozita. V večini velikih denarnih sistemov, kot sta sistem, ki so ga sprejele Združene države in ameriška centralna banka, morajo banke imeti določeno količino “gotovine v roki”, če morajo stranke dvigniti sredstva. Sistem naj bi pomagal preprečiti »bančni tek« ali paniko pri dvigu. Če je rezerva ali minimalni znesek gotovine v blagajni prenizek, mora banka izposoditi sredstva. Obrestna mera, po kateri si banke izposojajo sredstva, se imenuje medbančna obrestna mera.
Ena izmed najbolj priljubljenih medbančnih obrestnih mer na svetu je Londonska medbančna ponudbena obrestna mera (LIBOR). Predstavlja najboljšo obrestno mero, ki jo posojilojemalec lahko dobi za posojilo, kot referenčno obrestno mero pa jo uporabljajo ZDA, Kanada, Švica in Združeno kraljestvo. Tržni analitiki in kreditni uradniki ga uporabljajo tudi kot merilo za določanje cen posojil za manj kot popolne posojilojemalce. Na primer, posojilo velikemu podjetju ima lahko navedeno obrestno mero LIBOR +,05, medtem ko ima lahko majhno novo podjetje obrestno mero enako LIBOR +3.00. Na splošno velja, da višje kot je tveganje posojilojemalca, višja je obrestna mera nad LIBOR.
Eden od dejavnikov, ki močno vpliva na medbančno obrestno mero, je forex ali tuja valuta. Vsaka država, ki izdaja valuto, lahko sodeluje na trgu valutnega trgovanja. Centralne banke uporabljajo medbančno obrestno mero kot dejavnik pri oblikovanju denarne politike. Na splošno je zvišanje medbančne obrestne mere znak, da je prišlo do zmanjšanja toka kapitala. Prav tako je zniževanje obrestnih mer znak, da je prišlo do povečanja toka kapitala. Ker se stroški denarja povečujejo, si manj ljudi lahko privošči dostop do kapitala in nastane kreditni krč. Ker se stroški denarja znižujejo, si lahko več ljudi privošči dostop do sredstev in gospodarstva cvetijo. Spremembe denarne politike centralne banke lahko močno vplivajo na cene deviznih tečajev, zato trgovci z valutami pozorno spremljajo odločitve velikih centralnih bank.