Mandibularni kondil je zaobljena štrlina na koncu spodnje čeljusti ali mandibule. Ta del spodnje čeljusti se členi ali združuje z lobanjo. Pravzaprav je bolj znan kot kondiloidni proces, ki se nanaša na sam kondil in drug del spodnje čeljusti. Mandibularni kondil močno prispeva k sposobnosti vrtenja glave.
Spodnja čeljust s stranskega kota spominja na obliko črke L. Na vrhu, na zadnjem koncu, je kondil mandibule. Območje neposredno pod njim se imenuje vrat kondiloidnega procesa. Deluje kot zožen podporni sistem kondila mandibule.
Prav ta kondil zagotavlja pritrditev na temporomandibularni sklep ali TMJ. Ta sklep čeljusti je sestavljen iz dveh kosti: same čeljusti in zgornje temporalne kosti. Slednji se nahaja na dnu in ob straneh lobanje ter podpira območje med očmi, znano kot tempelj. Zglobni disk, ki je tanka in ovalna struktura, sestavljena iz vlaknastega hrustanca, pomaga pri oblikovanju temporomandibularnega sklepa na mestu med spodnjo čeljustjo in zgornjo temporalno kostjo. Mandibularni kondil zagotavlja površino, ki je potrebna za opravljanje te funkcije sklepnemu disku.
Mandibularni kondil pomaga tudi pri pritrditvi temporomandibularnega ligamenta. Poznan tudi kot zunanja stranska vez, sestavljata dva tanka in kratka fascikula. Ti snopi vlaken, ki sestavljajo temporomandibularni ligament, so pritrjeni na spodnjo čeljust preko vratu kondiloidnega izrastka – natančneje, na stranski površini vratu in na zadnji meji. Temporomandibularni ligament pomaga preprečiti premik spodnje čeljusti nazaj in kondiloidnega izrastka navzgor, kar bi lahko v primeru udarca ali kakšne druge sile zlomilo dno lobanje.
Na nasprotnem koncu mandibularnega kondila, ločenega z krivuljo v obliki črke U, znano kot mandibularna zareza, je koronoid. Imenuje se tudi koronoidni proces ali koronoidni proces mandibule. Tanka in trikotna, izvira iz grške besede korone, kar pomeni »kot krona«. Ta del mandibule pa ni tako izstopajoč kot čeljustni kondil, ki je debelejši in večji. Ramus podpira tako kondiloidne kot koronoidne procese; ta del ima dve ploskvi in štiri robove ter igra vlogo pri inervaciji spodnje čeljusti in spodnjih zob, ki jih podpira.