Manchet je kos kruha za eno porcijo, ki je primeren za roko. To hrano v Angliji strežejo že več sto let, čeprav jo običajno povezujejo s tudorskim ali elizabetinskim obdobjem. Manchet se je razširil tudi v Francijo, kjer se domneva, da je navdihnil sodobni francoski zvitek. V različnih delih sveta lahko ta kruh imenujemo tudi michette ali manchette. Sodobne različice so lahko znane tudi kot žemljica Bath ali Sally Lun.
Prvi pisni zapis o manchetu sega v zgodnje 16. stoletje v Angliji. Kuharska knjiga iz leta 1588 je vsebovala recept za ta kruh, čeprav prejšnji dokumenti omenjajo manchet kot običajno jed za kraljevi dvor v Angliji. Posebna različica tega kruha, znana kot manchet Lady Arundel, je prvič zapisana v kuharski knjigi iz leta 1653. Ta recept zahteva uporabo pšenice, pridelane in zmlete v Sussexu v Angliji. Pšenica, pridelana v Sussexu, se še vedno uporablja kot tradicionalna sestavina za manchete, ki se pečejo po vsem svetu v specializiranih trgovinah.
Osnovni recept za manchet zahteva moko, sol, kvas in vročo vodo. Visokokakovostne različice recepta lahko vključujejo tudi jajca, mleko ali maslo, ki dajejo kruhu bogatejši okus in teksturo. Testo oblikujemo v zelo majhne kroglice, nato pa pustimo vzhajati nekaj ur, preden je zlato rjavo zapečeno. Zgornji del zvitka je zaobljen, dno pa je običajno ravno. Manchet lahko včasih za okus sladkamo z rjavim sladkorjem ali začimbami, kot sta muškatni orešček in cimet.
Velik del moke, proizvedene v srednjem veku, je bil slabše kakovosti od moke, proizvedene danes. Pogosto je vseboval veliko vrst mešanih zrn, kar je privedlo do teksture tečaja. Manchet zahteva čisto visokokakovostno pšenično moko z malo nečistoč, ki jo je treba dvakrat presejati, da odstranimo vse neželene snovi. Rezultat te fine moke je kruh svetle barve z mehko puhasto teksturo. Zaradi cene te moke so manchet v preteklosti veljali za statusni simbol, ki so si ga lahko privoščili le zelo bogati.
Ta kruh lahko postrežemo navaden ali pa ga prelijemo z marmelado, želejem ali marmelado. Lahko ga nadevamo z mesom ali drugimi polnili, da oblikujemo manjši sendvič, ali pa ga postrežemo kot prilogo za juhe in enolončnice. V Angliji in Franciji so se iz tradicionalnih manšetov pripravljali tudi kruhov puding.