Čeljustna gomolja je veliko, zaobljeno območje na zunanji površini čeljustnih kosti – ali kosti zgornje čeljusti – v predelu zadnjih zob, kočnikov v zadnjem delu ust. Čeljustna gomoljast je trda in je prekrita s trdim tkivom dlesni. Težave v tem delu ust lahko povzročijo med zobozdravstvenimi posegi, kot je ekstrakcija zob.
Tuberoznost je glavni mejnik v zgornji čeljusti, na obeh straneh zgornjega zobnega loka. Oseba bo to mejnik našel tik za in nad tretjim molarnim zobom, ki je znan tudi kot modrostni zob. Zadnji zgornji alveolarni živci običajno prebodejo zadnjo površino čeljustne gomolje. Zgornji alveolarni živci so v bistvu živci, zaradi katerih ima oseba občutek v svojem drugem in tretjem molarnem zobu, pa tudi v večini korenin prvega molarnega zoba. Struktura je trajna, saj tudi če zobozdravnik posamezniku odstrani vse zgornje zobe, ostane čeljustna gomoljastost.
Latinski izrazi so privedli do nastanka imena zaokroženega izboklina v zgornjem delu ust. Na primer, izraz gomolj v “tuberosity” je latinski izraz za izboklino ali grudico. Medtem, čeljust v izrazu “maksilarna” izhaja iz latinske besede “mala”, kar pomeni “lice”. Latinska beseda macerare pomeni tudi “žvečiti”, kar je lahko tudi osnova za izraz “maxilla”.
Zlom čeljusti je pomemben zdravstveni problem. Tej vrsti zlomov se je treba izogibati, ker ta kostna projekcija pomaga, da zgornje zobne proteze osebe ostanejo na mestu. Poleg tega lahko zlom na tem področju sčasoma privede do maksilarnega sinusitisa, vnetja maksilarnih sinusov zaradi virusov, gliv in bakterij, ki tečejo iz ust v nos.
V več situacijah je verjeten zlom kosti za in nad tretjim molarnim zobom, pritrditev tega področja pa pogosto vključuje opornico. Molarni zob, ki se nahaja na tem območju sam, pretirana sila, ki se uporablja za odstranitev zoba, ali nepravilno število korenin na zobu, lahko povzroči zlom čeljustne gomolje. Če pride do zloma, oralni kirurg običajno oporni predel z loki, da mobilna področja kosti ostanejo stabilna za štiri do šest tednov.