Maksilarna kirurgija je vrsta obrazne kirurgije, ki se izvaja pri bolnikih, ki trpijo zaradi nepravilnosti zgornje čeljusti ali neenakomerne rasti čeljusti. Vključuje premikanje, rezanje ali presaditev kosti za odpravo teh težav. Kostno presaditev se lahko izvede z uporabo umetnih kostnih materialov ali dela kosti, vzetega iz druge kosti v pacientovem telesu. V nekaterih primerih lahko maksilarna kirurgija vključuje tudi popravilo bolnikove spodnje čeljusti, imenovane tudi mandibula. Ortodontski postopki, kot je namestitev naramnic ali retainerjev, se lahko izvajajo tudi za uveljavitev učinkov maksilarne kirurgije.
Primer nenormalnosti zgornje čeljusti, ki zahteva maksilarno operacijo, je razcepljeno nebo. Razcepljeno nebo je prirojena deformacija, pri kateri se tkivo, ki tvori streho ust, ne zapre. Ta napaka pogosto vodi do težav s hranjenjem in govorom, ko otrok raste. Maksilarna operacija se pogosto izvaja, ko je otrok mlajši od enega leta, torej preden začne govoriti.
Bolniki z neenakomerno ali nenormalno rastjo čeljusti imajo običajno težave pri žvečenju hrane zaradi neusklajenosti zgornje in spodnje čeljusti. V večini teh primerov so povezane tudi kozmetične težave. Te je mogoče popraviti z operacijo maksilarne osteotomije. Osteotomija je kirurški poseg, ki vključuje rezanje kosti. Kirurgi, ki izvajajo čeljustno kirurgijo, so tisti, ki so opravili specialno usposabljanje iz kraniofacialne kirurgije.
Postopek se običajno izvaja v splošni anesteziji. Kirurgi pogosto naredijo zareze na obrazu, da razkrijejo čeljust, da bi ponovno poravnali kost. Lahko uporabijo vijake in drobne plošče, da pritrdijo nov položaj kosti, preden zaprejo kožni rez. Večina bolnikov bo morda morala ostati v bolnišnici dan ali dva po posegu, odvisno od njihovega zdravstvenega stanja.
Maksilarna operacija lahko povzroči močno otekanje obraza po operaciji. Oteklina lahko traja več dni, preostala oteklina pa se lahko pojavi tudi več tednov. Zapleti, ki lahko nastanejo pri maksilarni operaciji, vključujejo okužbe, krvavitve in poškodbe živcev. Poškodbe živcev na tem območju lahko včasih povzročijo začasno ali trajno otrplost ustnic, brade in dlesni.
Po operaciji se bolnikom na splošno naroči, naj sprejmejo popolnoma tekočo prehrano. Mehko hrano lahko uvajamo postopoma, nato pa ji sledijo druge vrste hrane, ko bolniki okrevajo. Bolnike nato redno spremljamo, da preverimo okužbe in druge težave ter ocenimo njihov splošni odziv na postopek zdravljenja.