Majhna klavzula je del stavka, ki ima pogosto subjekt in predikat, vendar lahko nima glagola ali vključuje glagol brez časa. To je mogoče videti v stavku, kot je “Porota je človeka ugotovila za krivega”, kot razdelek “Moški je kriv.” V tem stavku ima glavni stavek subjekt »porota« in predikat, ki vključuje glagol »najden« in mali stavek »mož, ki je kriv«. V tem razdelku ni glagola, čeprav se lahko šteje, da vključuje implicitni glagol v obliki »biti«, saj ga je mogoče prepisati kot »človek, ki je kriv«.
V mnogih pogledih majhna klavzula deluje kot podrejena, vendar jo pomanjkanje glagola ali časa pogosto loči od drugih vrst. Klavzula je v bistvu glavna enota stavka ali popolne misli, ki je sestavljena iz subjekta in predikata. V stavku, kot je “Moški je vrgel žogo”, je subjekt “Moški”, predikat pa je sestavljen iz preostalega stavka. Celoten stavek je ena klavzula, čeprav številne besede in besedne zveze sestavljajo predikat in subjekt.
Stavki so lahko sestavljeni tudi iz več stavkov, ki pogosto zahtevajo uporabo veznikov ali drugih povezovalnikov, da jih združijo. Stavek ima lahko glavni in podrejeni stavek, na primer “Človek je vrgel žogo, ki jo je ujel pes.” V tem stavku je glavni stavek enak prejšnjemu primeru, vendar je bil dodan podrejen, ki se za polni pomen opira na glavni stavek. Podrejeni stavek »ki ga je pes ujel« je sam po sebi nesmiseln, saj namesto osebka nastopa podrejeni veznik »ki«. V tem primeru je predmet pravzaprav »žoga«.
Majhna klavzula se običajno uporablja na podoben način, saj pogosto deluje kot podrejena v stavku. V stavku »Porota je moškega ugotovila za krivega« je preprost subjekt, sestavljen iz »Porota«, predikat pa vključuje glagol »našel«. Preostali del predikata vključuje majhno klavzulo »mož, ki je kriv«, ki ima subjekt in predikat, vendar brez glagola.
Vsako majhno klavzulo je mogoče obravnavati kot ločen del stavka, čeprav se za polni pomen pogosto opira na drug del. Subjekt tega je »človek«, toda predikatu manjka nič drugega kot »kriv«. Obstaja tudi implicitni glagol “biti”, v katerem lahko majhno klavzulo zapišemo kot “Človek je kriv” ali pa stavek prepišemo kot “Porota je ugotovila, da je moški kriv.” Tudi pri ponovnem pisanju ta del ostaja majhen stavek, saj glagol, čeprav ni več impliciran, nima časa.