Sodnik je nekdo, ki ima pooblastilo za izvrševanje zakonov, običajno znotraj omejene jurisdikcije, kot je provinca ali okrožje. Natančna vloga sodnika v pravnem sistemu se razlikuje glede na narod, ki mu služi. V nekaterih primerih je na primer sodnik sodnik, ki deluje na zelo visoki ravni, medtem ko je v drugih primerih sodnik preprosto mirovni sodnik, zadolžen za uveljavljanje manjših kršitev.
Beseda izhaja iz latinskega magister, kar pomeni “mojster”. V srednjem veku se je v angleščini pojavil izraz »magistrat«, ki se nanaša na civilnega uradnika, zadolženega za uveljavljanje zakona, in leta 1374 se je pojavila sodobna oblika besede. Osnovni koncept sodnika je precej starodaven; Rimljani so na primer imeli civilne uradnike, podobno kot naši sodobni sodniki.
Splošno pravilo je, da sodnik obravnava manjše prekrške, kot so manjša tatvina, prometni prekrški in podobna manjša kazniva dejanja, z zelo določenimi in jasnimi kaznimi. S tem ko prevzamejo obremenitev manj pomembnih kaznivih dejanj, sodniki za sodnike osvobodijo sodnike na višjih nivojih pravosodnega sistema, kar jim omogoča, da se osredotočijo na bolj zapletene primere. S tem je pravni sistem tudi učinkovitejši, saj zagotavlja razumno hitro izvedbo sojenja.
Običajno ima sodnik pristojnost v okrožju, v katerem dela, vendar nima pristojnosti izven te točke. Sodniki lahko pošiljajo ljudi v zapor, ocenjujejo globe za različna kazniva dejanja, zavržejo primere, izpustijo ljudi z varščino in opravljajo vrsto podobnih pravnih nalog. Prav tako lahko vodijo sojenja, poslušajo dokaze in razpravljajo o pravnih posledicah različnih primerov s pravnimi strokovnjaki, kot so odvetniki.
Zahteve za delovno mesto za sodnika se razlikujejo, spet odvisno od regije, v kateri dela. Običajno se zahteva nekakšna izobrazba, kot je taka diploma, skupaj z zanimanjem in poznavanjem prava. Sodniki morajo imeti tudi možnost pravično in brez predsodkov, izrekati ustrezne kazni za različne prekrške in zagotavljati enotno in ustrezno izvrševanje zakona.