Programski jeziki programske opreme imajo posebna pravila in sloge pisanja, podobna sodobnim jezikom. Računalniško programiranje je sestavljeno iz vrst spremenljivk, ki predstavljajo številke, znake in nize. Madžarski zapis je slog pisanja v računalniškem programu, ki zahteva predpono vsake spremenljivke za opredelitev vrste spremenljivke, ki se uporablja. Temu sledi velika črka in ime spremenljivke.
Večina računalniških programov uporablja tipkovnice za zajemanje vnosa uporabnika. Ta zajeti vhod je razdeljen na različne vrste podatkov. Madžarski zapis je slog programskega kodiranja, ki definira tip podatkov kot predpono pred imenom. To je formalni slog, ki vsebuje definirane oblike za vsako vrsto spremenljivke s posebno okrajšavo.
Pravila o slogu programiranja se običajno določijo, ko se začne projekt razvoja programske opreme. Madžarski zapis vključuje slovar definiranih tipov in slogovnih pravil za programske programe. Če razvojna ekipa izbere ta slog zapisa, je pomembno zagotoviti doslednost pri vseh prihodnjih spremembah programa.
Program mora biti enostaven za branje in razumevanje. To se doseže z uporabo programskega sloga, ki je dosleden in intuitiven. Madžarski zapis je primer programskega sloga, ki ga je enostavno razlagati, ker sledi strogim pravilom, ki temeljijo na definiranih standardih.
Danes obstaja veliko stilov za pisanje programskih programov. To vključuje tehnike dokumentiranja, pravila zamika in sloge pisanja programske opreme. Madžarski zapis je primer sloga kodiranja ali preference. Mešanje slogov kodiranja v enem samem programu velja za slabo prakso in se ji je treba za vsako ceno izogibati.
Matematični tipi podatkov vključujejo več oblik številk. Nekateri primeri vključujejo cela števila, dolga števila in dvojna števila. Madžarski zapis zahteva, da je spremenljivka najprej predpona z identifikatorjem tipa. Kot primer bi se katero koli ime spremenljivke za celo število začelo z malo črko “i”, ki označuje spremenljivko kot celoštevilski tip.
Ta slog programiranja ima nekaj pomanjkljivosti. Z definiranjem spremenljivk na podlagi tipov so spremenljivke fiksne. Če je v sistemu zahtevana sprememba, ki zahteva spremembo tipa podatkov, bi bilo treba spremeniti tudi ime spremenljivke. To bi lahko postalo zastrašujoča naloga za velike kompleksne programske programe.
Druga pomanjkljivost madžarskega zapisa je odsotnost avtomatiziranih pravil za validacijo. Prevajalnik ne preveri tega sloga pisanja, zaradi česar je nagnjen k zlorabi in napakam. Razvijalci bodo morali sami nadzorovati slog pisanja programa, da zagotovijo doslednost.