Lorenzova krivulja je preprost grafični prikaz neenakosti. Predstavlja način, kako je spremenljivka porazdeljena sorazmerno z nizom enot. Lorenzovo krivuljo ekonomisti pogosto uporabljajo za opis družbene neenakosti, vendar so si jo prisvojila tudi druga področja. Leta 1905 ga je izumil Max Lorenz.
Za risanje Lorenzove krivulje je potreben dvodimenzionalni graf. Obe ose predstavljata odstotke in sta tako oštevilčeni od nič do 100 ali od nič do ena. Os x običajno predstavlja populacijo posameznikov. Os y opisuje nek vir ali lastnost, ki jo imajo posamezniki na osi x v različnih stopnjah. Posamezniki na osi x so razvrščeni glede na spremenljivko na osi y.
Rezultat je krivulja, ki leži nekje med ravno diagonalno črto in kotom devetdeset stopinj. Ravna diagonalna črta predstavlja največjo možno enakost. Ima naklon enega; ima vedno isto vrednost za x in y. Posledica te črte je, da se člani populacije ne razlikujejo glede na spremenljivko na osi y. Nasprotni pogoj, popolna neenakost, ima naklon nič, dokler ne doseže konca osi x, na kateri postane nenadoma navpična. Ta pogoj nakazuje, da ima samo en član populacije kateri koli vir ali lastnost na osi y. Vse vmesne krivulje predstavljajo vmesno neenakost.
Najpogostejša uporaba Lorenzove krivulje je v ekonomiji. Os x predstavlja gospodinjstva, os y pa ustreza njihovim dohodkom. Črte na tem grafu ustrezajo idejam, kot je »40 % najrevnejših gospodinjstev zasluži 15 % celotnega dohodka«. Bolj kot je krivulja oddaljena od ravne diagonalne črte, slabša je neenakost. Ker je dvodimenzionalen, graf predstavlja več kot le količino neenakosti. Lahko pokaže, kje v populaciji so potegnjene črte neenakosti. Neenakost lahko predstavlja tudi kot postopno ali hudo.
Ekonomisti uporabljajo številko, imenovano Ginijev koeficient, da povzamejo neenakost, ki jo predstavlja Lorenzova krivulja. Ginijev koeficient se izračuna tako, da se površina med dejansko krivuljo in črto popolne enakosti deli s skupno površino trikotnika pod črto. Ginijev koeficient lahko pade kjerkoli med nič in eno in se premika od popolne enakosti do popolne neenakosti. Izvajanje tega izračuna za gospodarstva v resničnem svetu daje vrsto rezultatov, pri čemer je Severna Evropa na dnu ter Afrika in Južna Amerika na vrhu.
SmartAsset.