Longwall rudarjenje je zelo produktivna tehnika podzemnega pridobivanja premoga. Rudniški stroji z dolgim zidom so sestavljeni iz več strižnikov za premog, nameščenih na serijo samonapetostnih hidravličnih stropnih nosilcev. Celoten postopek je mehaniziran. Rudniški stroji z dolgim zidom so široki približno 800 čevljev (240 metrov) in visoki od 5 do 10 čevljev (1.5 do 3 metre). Rudarji pridobivajo “plošče” – pravokotne bloke premoga, široke kot rudarski stroji in dolge do 12,000 čevljev (3,650 metrov). Masivni strižni stroji režejo premog s stene, ki pade na transportni trak za odstranitev. Ko rudar napreduje po plošči, se streha za rudarjevo potjo lahko zruši.
Longwall rudarjenje je bilo prvič uvedeno v 1950-ih in 1960-ih. Danes predstavlja več kot polovico vse proizvodnje premoga v Združenih državah. Vsak dan je tipičen sistem dolgega rudarjenja sposoben pridobiti od 10,000 do 30,000 ton (9 do 27 milijonov kilogramov) premoga iz plošče. Glavna pomanjkljivost te zelo produktivne tehnike je previsoka začetna naložba – ti rudarski stroji običajno znašajo med 5 in 15 milijoni dolarjev.
Longwall rudarjenje nadomešča zgodovinsko “metodo sobe in stebra”, pri kateri se podzemne “proste” premoga pridobivajo ročno, stebri pa ostanejo za podporo strehe, da lahko rudarji varno delajo. V rudarskih regijah, globljih od 1,000 čevljev (300 metrov), postane metoda s prostorom in stebrom zelo neekonomična, ker je velikost stebrov, potrebnih za podporo strehe, veliko večja, kar pomeni, da iz njih ni mogoče pridobivati dragocenega premoga. Longwall sistemi omogočajo globoko rudarjenje.
Včasih se ta vrsta rudarjenja imenuje destruktivna ali okoljsko nevarna, ker povzroči potopitev zemlje nad izkopano ploščo. To lahko poškoduje podzemne vode, strukture na površini in lahko povzroči erozijo tal. Skrbno geološko raziskovanje lahko pomaga odpraviti te težave. Ker je tehnološki napredek še naprej vse bolj učinkovit, bodo postali odgovorni za vse večji delež celotne svetovne proizvodnje premoga.