Logična varnost se nanaša na postopek uporabe programskih tehnik za preverjanje privilegijev uporabnika v določenem računalniškem omrežju ali sistemu. Koncept je del celovitejšega področja računalniške varnosti, ki vključuje tako strojne kot programske metode za zavarovanje terminala ali omrežja. Ko razpravljamo o logični varnosti, je treba upoštevati različne uporabljene tehnike, ki vključujejo uporabniška imena in gesla, varnost žetonov in dvosmerno preverjanje pristnosti v sistemu.
Preverjanje pristnosti gesla je morda najbolj pogosta in znana vrsta logične varnosti. Vsakdo, ki je kdaj uporabljal spletno bančništvo ali celo sistem družbenih omrežij, bo seznanjen s tem konceptom. Ko je omrežje konfigurirano za uporabo preverjanja pristnosti z geslom, so uporabniki, ki se poskušajo prijaviti v določen terminal v omrežju, najprej prisiljeni dokazati svoje poverilnice z vnosom uporabniškega imena in gesla. Glavna prednost tukaj je preprostost; uporabniki za dostop do sistema ne potrebujejo nič drugega kot svoje shranjeno uporabniško ime in geslo. Glavna pomanjkljivost je, da računalnik ne more preveriti, ali je posameznik, ki uporablja določeno kombinacijo uporabniškega imena in gesla, pooblaščeni uporabnik; brezvestni uporabniki lahko zato ukradejo uporabniška imena in gesla za razbijanje sistema.
Varnost žetonov je logična varnostna tehnika, ki vključuje uporabo kartic s ključi ali drugih fizičnih naprav za preverjanje pristnosti uporabnika v omrežju. Ko uporabnik potegne svojo kartico v sistem, mu je odobren dostop do računalnika. Nekatere priljubljene vrste naprav žetonov vsebujejo nenehno spreminjajočo se kodo, ki se vsako minuto preklopi na novo vrednost, kar zagotavlja zaščito sistema pred posamezniki, ki poskušajo podvojiti varnostne kartice. Ponovno, tako kot pri preverjanju pristnosti z geslom, ni prave zaščite pred tem, da bi posamezniki ukradli geslo druge osebe, da bi pridobili dostop do sistema.
Dvosmerna avtentikacija vključuje izmenjavo vprašanj in odgovorov med uporabnikom in računalniškim sistemom. Ko se uporabnik poskuša prijaviti v sistem, bo računalnik poslal vprašanje – znano kot »izziv« – in končni uporabnik mora odgovoriti s pravilnim rezultatom, da pridobi dostop do sistema. Prednost te vrste logične varnostne tehnike je, da sistem ni vezan na določeno kombinacijo uporabniškega imena in gesla; lahko pride do številnih izzivov, ki nepooblaščenim uporabnikom preprečijo enostaven dostop do sistema s preprosto krajo določene kombinacije uporabniškega imena in gesla.