Sporazum o zaklepanju je pogodba, ki ljudem, ki se štejejo za insajderje v določeni korporaciji, prepoveduje prodajo svojih delnic v tem podjetju za določeno časovno obdobje. Čeprav se lahko na to vrsto sporazuma sklicuje več različnih scenarijev, je dogodek prve javne ponudbe ali IPO eden najpogostejših. Na splošno so vsi vodstveni delavci, menedžerji in drugi zaposleni, ki jim je podeljen delniški delež, pozvani, da podpišejo tovrstno pogodbo, skupaj z vsemi tveganimi kapitalisti ali zavarovalci, povezanimi s podjetjem.
Ideja za zaklepni sporazum je preprečiti, da bi cena na delnico, povezana z delnico podjetja, postala nestabilna v časovnem okviru, določenem v pogodbi. To pomaga zmanjšati možnosti, da bi ljudje uporabili podatke, ki jih prejmejo kot del svojih običajnih interakcij s podjetjem, in poskušali trgovati s temi delnicami na podlagi teh notranjih informacij. Upoštevanje tega previdnostnega ukrepa za preprečevanje trgovanja na podlagi podatkov, ki niso na voljo drugim vlagateljem, je zelo pomembno, saj bi nenadna prezasičenost delnic, odvrženih na trg, v investicijski skupnosti vzbudila previdnost. Po drugi strani bi se zmanjšalo povpraševanje po delnicah, znižala pa bi se tudi cena delnice.
Relativno pogosta uporaba je tudi uporaba pogodbe o zaklepanju kot sredstva za odvračanje od poskusa prevzema. Z določitvijo časovnega okvira, v katerem uradniki in drugi ključni udeleženci v podjetju ne smejo prodati svojih delnic, podjetje kupi dragoceni čas, ki ga lahko uporabi za razvoj strategije za preprečevanje poskusa prevzema. Hkrati se lahko ta pristop uporablja za zmanjšanje števila subjektov, ki poskušajo pridobiti posel, hkrati pa utira pot za nakup s strani subjekta, za katerega uradniki družbe menijo, da ponuja najbolj privlačno ponudbo. Ko se uporablja na ta način, se postopek včasih imenuje pogodba o zaklepanju kronskega dragulja.
Trajanje pogodbe o zaklepanju bo odvisno od več dejavnikov. Med temi je tudi namen zaklepanja. Za IPO lahko sporazum prepove prodajo delnic za od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od tega, kdaj je predvidena prva javna ponudba. V povprečju bo pogodba zajemala šestmesečno obdobje, ki sega v prve mesece po izvedbi javne ponudbe, poteza, ki pomaga omejiti nestanovitnost delnic in delnicam dati možnost, da dobro delujejo na trgu.