Ločitev brez krivde je pravzaprav koncept, ki se je pojavil med komunistično revolucijo leta 1917 v Rusiji. Namesto da bi cerkvam dovolil pravico do odločanja o pogojih, kdaj in kako bi lahko prišlo do ločitve, je ljudem omogočila, da hitreje prekinejo zakonske zveze, zgolj na podlagi nepremostljivih razlik. Ta koncept je trajal veliko dlje, da se je prijel v drugih državah, zlasti v ZDA. Kalifornija je bila prva država, ki je leta 1969 uvedla zakon o razvezi zakonske zveze brez krivde, vendar so vse ameriške zvezne države dovolile ta koncept šele leta 1985, v različnih državah pa ga je mogoče razlagati različno. Newyorčani, ki iščejo ločitev brez krivde, to storijo s podpisom ločitvenega sporazuma. Nato morata čakati celo leto, da nadaljujeta z ločitvijo.
V bistvu ločitev brez krivde pomeni, da lahko kateri koli zakonec prekine zakonsko zvezo in v mnogih primerih res ni treba imeti razloga. Naveden razlog so nepremostljive razlike, a to lahko pomeni skoraj vse, od zakonca, ki zagreši prešuštvo do nekoga, ki se preprosto odloči, da ne želi biti poročen. Kadar zakon o razvezi zakonske zveze po krivdi ne velja, je ločitev praktično nemogoče ustaviti, saj lahko kateri koli zakonec sproži ločitveni postopek in se loči v skladu s temi zakoni.
Ločitev brez krivde običajno pomeni, zlasti v državah skupnega premoženja, da slaba dejanja enega zakonca ne vplivajo na razdelitev premoženja v razmerju 50/50. Nekatera vprašanja o “krivdi” se lahko upoštevajo, ko gre za obravnavo preživnine ali preživnine za otroka. Sodišča lahko obravnavajo tudi nujne prošnje za finančno pomoč pred ločitvijo. Zakon o prepovedi krivde lahko znatno skrajša čas, potreben za nastop na sodišču, saj sodnikom ni treba tehtati vedenja zakoncev, da bi se odločili, ali bodo odobrili ločitev. Namesto tega, ko ni krivde, se skoraj nič ne upošteva, kako in zakaj pride do ločitve.
To ne pomeni, da zakonec ne more tožiti svojega zakonca, če je oseba ravnala kaznivo. Tudi ko pride do razveze zakonske zveze brez krivde, lahko zakonec toži zakonca, ki je zlorablja, na civilnem sodišču ali pa zadevo odda na kazensko sodišče in zahteva pregon zakonca. Tako lahko pride do neenake razdelitve premoženja po razvezi zakonske zveze, če lahko zakonec zahteva in ima dokaz o večji zlorabi.
Poleg tega bo morda moral sodnik pri določanju preživnine ali pri določanju skrbništva nad otrokom zaslišati argumente o krivdi. Čeprav je ločitev še vedno možna iz kakršnega koli razloga, lahko krivda igra pomembno vlogo pri odločanju, kdo bo starš otrok in kakšno preživnino je treba dodeliti na podlagi dejanj enega ali obeh zakoncev.