Izraz “literarni kanon” se nanaša na klasifikacijo literature. To je izraz, ki se pogosto uporablja za označevanje skupine literarnih del, ki veljajo za najpomembnejša v določenem časovnem obdobju ali kraju. Na primer, lahko obstaja kanon, sestavljen iz del iz določene države ali del, napisanih v določenem nizu let, ali celo zbirka del, ki so bila vsa napisana v določenem časovnem obdobju in znotraj določene regije. Na ta način literarni kanon vzpostavi zbirko podobnih ali sorodnih literarnih del.
Seveda obstaja veliko načinov, na katere je mogoče razvrstiti literarna dela, vendar se zdi, da kanon za literaturo uporablja določeno veljavnost ali avtoriteto. Ko je delo vpisano v kanon, tako kanonizirano, pridobi status uradne vključitve v skupino literarnih del, ki so široko preučevana in spoštovana. Tisti, ki odločajo o tem, ali bo delo kanonizirano, so vplivni literarni kritiki, učenjaki, učitelji in vsi, katerih mnenja in sodbe o literarnem delu so tudi zelo spoštovane. Iz tega razloga ni strogih kvalifikacij za kanonizacijo in ali bo delo kanonizirano, ostaja subjektivna odločitev.
Literarni kanoni, tako kot dela, ki jih sestavljajo, in sodbe tistih, ki jih ustvarjajo, se nenehno spreminjajo. Na literaturo vplivajo izkušnje in razmišljanja pisateljev in bralcev. Literatura se torej spreminja v kontekstu spreminjanja izkušenj in misli. Ta kontekst je pomemben za sestavo literarnega kanona. Pogosteje se v kanon uvrstijo tista dela, ki veljajo za kontekstualno relevantna. To pomeni, da je literarno delo relevantno za tekoče trende ali gibanja v misli in umetnosti ali obravnava zgodovinske ali sodobne dogodke itd.
Pogosto priljubljenost literarnega dela ne temelji le na kakovosti, temveč tudi na ustreznosti njegove teme za zgodovinski, družbeni in umetniški kontekst. Priljubljeno ali spoštovano literarno delo se običajno ukvarja s tem, kar ljudi najbolj zanima, in to zanimanje pretehta, ali je delo kanonizirano ali ne. Medtem ko se besedilo literarnega dela sčasoma ne spreminja, se lahko spremeni pomen, ki ga iz njega ekstrapolirajo bralci, in s tem pozornost, ki se literarnemu delu posveča. Ko se človekove misli in izkušnje spreminjajo, se lahko literarno delo premakne in izgine iz zanimanja in kontekstualne ustreznosti. Sčasoma bodo literarni kanoni odražali te spremembe, dela pa se lahko dodajajo ali odštevajo od kanona.
Da bi bile zadeve bolj dvoumne, se sčasoma spreminja tudi priljubljena definicija literarnega kanona. To spremembo, tako kot spreminjajoče se vključitve literarnih kanonov, lahko pripišemo subjektivnosti. Na primer, ena priljubljena definicija kanona se nanaša na versko veljavnost, kar pomeni, da kanonizirana dela uradno priznava cerkev in se štejejo za versko ustrezna. Znotraj te definicije pa kanon ostaja osnova za presojo, standard, ki ga je treba izpolniti, da se upošteva kanonizacija literarnega dela. Na ta način, ne glede na natančno definicijo literarnega kanona ali del, iz katerih je sestavljen, kanon še vedno implicira »drugost« del, ki jih izključuje, in avtoriteto del, ki jih vključuje.