Literarna revija, ki jo v pisateljskih krogih pogosto imenujejo »lit mag«, je publikacija, osredotočena predvsem na oblike literarne in vizualne umetnosti, ki jih ne najdemo vedno v mainstream revijah. Literarna revija se lahko odloči za objavo manj znanih del uveljavljenega avtorja ali najboljše delo obetavnega neznanega. Tipična literarna revija lahko objavlja tudi intervjuje, recenzije knjig, kratke zgodbe, poezijo, likovne tiske in eseje. Sponzorstvo in prihodki za literarno revijo lahko izvirajo iz univerze, vladnih programov nepovratnih sredstev ali prek naročnin in oglaševanja.
Zaradi omejene naklade in nominalnega tržnega deleža je literarna revija v založništvu znana tudi kot »mala revija«. To ni malo v nasprotju s kakovostjo ali umetniškimi zaslugami literarne revije, vendar ločuje izdelek majhnega tiska od obsežnih naklad običajne publikacije. Osebje in sodelavci literarne revije so pogosto ponosni na to dejstvo, saj je preboj v mainstream publikacijo lahko zelo težak in političen proces za mlade pisce. Literarna revija ponuja sodelavcem dostopnejšo alternativo pogosto izoliranemu svetu mainstream tiska.
Številni znani pisatelji in pesniki so prejeli prve objave v literarni reviji. Na primer, pesem s podpisom pesnika TS Eliota Ljubezenska pesem J. Alfreda Prufrocka je bila prvič objavljena v Poetry Magazine, dobro znani, a majhni literarni reviji iz Chicaga v Illinoisu. Drugi avtorji so svojo poklicno pot začeli kot uredniki literarne revije na njihovem kolidžu ali kot redni sodelavci vplivne literarne revije, kot je zdaj propadla Peščena ura, priljubljena pri pisateljih iz dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Današnja literarna revija bi lahko bila dobesedno karkoli, od profesionalno natisnjene in vezane revije do kopice fotokopiranih strani, ki jih držijo skupaj s sponkami in molitvijo. Nekatere literarne revije so uspele v svetu mainstream publikacij, kot sta Plowshares in The Virginia Quarterly Review. Drugi so postali poligon za nove pisatelje in pesnike po vsem svetu. Svet literarnih revij je sprejel tudi internet z dobesedno na stotine spletnih publikacij in delavnic, posvečenih objavljanju obetavnih (ali občasno tudi ne tako obetavnih) del ljubiteljskih ali neuveljavljenih avtorjev.