Linija T1 se nanaša na določeno vrsto telefonske linije iz bakra ali optičnih vlaken, ki lahko prenaša več podatkov kot tradicionalne telefonske linije. Linijo T-nosilcev, kot jo včasih imenujejo, je razvil AT&T Bell Labs za Severno Ameriko in Japonsko.
Zvite bakrene telefonske linije so že desetletja standard, ki prenašajo glas in podatke prek analognih signalov. Danes se ta standard počasi nadgrajuje na optične linije (linije iz snopa steklenih vlaken), vendar je večina linij T1 še vedno izdelana iz zvitega bakra. Linija T1 ustvarja “cev”, ki je sposobna pihati skozi večje tokove podatkov.
Medtem ko lahko standardne telefonske linije prenašajo podatke in glas s hitrostjo približno 30,000 bitov na sekundo (30 kbps) z uporabo klicnega modema, lahko linija T1 oddaja 1.544 megabitov na sekundo ali pa se lahko uporablja za prenos 24 digitaliziranih glasovnih kanalov. Zato se lahko uporablja na primer za telefonske storitve v poslovni zgradbi ali za prenos podatkov v omrežju, saj zagotavlja storitev do 60-krat hitreje kot tradicionalni modem. Podjetja z več kot 8 telefonskimi linijami lahko prihranijo denar, tako da dobijo namensko linijo T1 za zanko do kraja poslovanja iz pisarne lokalne telefonske družbe. To lahko zmanjša stroške telekomunikacij in hkrati zagotovi hitri dostop do interneta. Podjetje se zaračuna za eno linijo T1 in ne za osem (ali več) ločenih telefonskih linij. Cena za linijo T1 bo odvisna od oddaljenosti zanke ali kilometrine med telekomunikacijskim omrežjem in krajem poslovanja.
Stroški linije T1 so lahko dragi, vendar cene padajo, ko raste povpraševanje. Ponudniki internetnih storitev (ISP) bodo zakupili linije T1 za zagotavljanje storitev svojemu omrežju odjemalcev. Druge multipleksirane optične linije vključujejo linije T2 in T3, ki lahko prenašajo do 44.736 megabitov na sekundo. Linija T3 je enaka 28 linijam T1 in jo uporabljajo večja podjetja z višjimi podatkovnimi in glasovnimi zahtevami. Obstajajo tudi naprednejši T-standardi, ki pa niso v veliki rabi.
Evropska unija uporablja drugačno, nezdružljivo vrsto nosilne linije, imenovano E1 in E3. Na voljo je tudi linija E2, vendar manj pogosta.
Na splošno linija T1 ni stroškovno učinkovita za individualno ali stanovanjsko uporabo. V tem primeru je DSL ali kabelska storitev boljša izbira. Mala podjetja in vladne agencije – zlasti tiste, ki uporabljajo PBX – bodo imele največ koristi od namenske linije T1.