Dokler igralec Danny DeVito noč pred nastopom v pogovorni oddaji ABC The View ni priznal svojega velikega uživanja italijanskega likerja Limoncello, je zelo malo Američanov sploh slišalo za Limoncello, kaj šele, da bi ga imeli priložnost poskusiti. Limoncello je priljubljena digestiv ali pijača po večerji, ki jo običajno postrežejo ledeno hladno v majhnih keramičnih skodelicah. Sestavine Limoncella so dokaj enostavne: limonina esenca, sladkor, voda in bistri zrnati alkohol.
V Italiji se limone, ki se uporabljajo v komercialni proizvodnji Limoncello, gojijo na južnih obalnih območjih, predvsem v regiji Amalfi. Za esenco se uporablja samo zunanja lupinica limone, ne lupina ali sam sadež. Ko je limonina lupina zbrana, jo damo v čisto stekleno posodo skupaj z močnim čistim zrnatim alkoholom, kot je Everclear, PGA, italijanska grapa ali občasno vodka. Limonino lupinico in žitni alkohol pustimo, da se nemoteno kuhata vsaj dva tedna.
Zadnji dan namakanja naredimo preprost sirup, tako da sladkor in vodo vremo, dokler se sladkor popolnoma ne raztopi. Vsebino limonine lupine in žitnega alkohola precedimo in prelijemo v novo posodo. Za dokončanje domačega limoncella ohlajeno enostavno mešanico sladkorja dodamo alkoholu, prepojenemu z limono. To zmes nato ponovno postavimo na hladno, temno mesto za vsaj še tri tedne staranja, z vsakodnevnim mešanjem, da se sestavine dobro premešajo.
Po preteku tretjega tedna lahko domači limoncello prelijemo v manjše steklenice za serviranje. Limoncello tradicionalno hranimo v zamrzovalniku vse do trenutka, ko ga postrežemo gostom. Tudi keramične skodelice, ki jih uporabljamo za serviranje Limoncella, hranimo v zamrzovalniku, da je pijača čim bolj hladna. Limoncello je ena najbolj priljubljenih alkoholnih pijač v Italiji, vendar je šele pred kratkim na voljo kot izvoz. Vrhunske restavracije po vsem svetu lahko svojim strankam ponudijo limoncello, vendar mnogi ljudje raje naredijo svoje domače različice, saj je sestavine enostavno najti, priprava pa je dokaj enostavna.