Likvidacija je postopek prevzema realnega premoženja podjetja in njegovega spreminjanja v gotovino, bodisi za poplačilo dolga bodisi za pridobitev osebnega dobička. Likvidacijo lahko opravi prostovoljno podjetje ali posameznik ali kot odgovor na razglasitev stečaja kot način poplačila dela dolžnikov.
Prisilno likvidacijo odredi sodišče, zakoni pa se v različnih državah razlikujejo. Običajno prevzame upravitelj, ki ga imenuje sodišče, da analizira premoženje podjetja in določi najboljši način za ravnanje z njim. Prvotno je bila izterjana denarna sredstva iz prisilne likvidacije enakomerno porazdeljena med dolžnike. Zdaj imajo lahko nekateri dolžniki prednost pred drugimi, odvisno od pogojev posojil.
Prostovoljna likvidacija se lahko izvede iz več razlogov. Nekatera podjetja se odločijo za likvidacijo, medtem ko njihova sredstva še vedno odtehtajo njihove obveznosti, če verjamejo, da se bo njihovo poslovanje še naprej slabšalo. S predčasno prodajo premoženja lahko te družbe poplačajo dolžnike in še vedno izplačajo končne dividende delničarjem.
Družba z obveznostmi, ki odtehtajo premoženje, je lahko tudi prostovoljno likvidirana, pri čemer pričakujejo prisilno likvidacijo, če ne bi odplačala pomembnega dela svojega dolga. Ta vrsta prostovoljne likvidacije se šteje za ustrezen odziv na insolventno situacijo.
Nazadnje, nedavno pridobljena družba je lahko podvržena prostovoljni likvidaciji, da bi investicijska skupina, ki je odgovorna za prevzem, ustvarila takojšen dobiček in odplačala svoje obveznice z visokimi obrestmi. Ta tehnika se pogosto imenuje odvzem sredstev in se obravnava kot neverjetno sovražna tehnika.
Stroški likvidacije se običajno vzamejo neposredno iz sredstev družbe. Ti stroški vključujejo oglaševanje prodaje premoženja, zavarovanje za kritje prodaje, neposredno provizijo likvidacijskemu upravitelju in stroške izplačila sredstev kupcem.
Po vsem svetu je veliko velikih likvidacijskih upraviteljev, ki obravnavajo likvidacije, pa tudi sekundarnih likvidatorjev, ki so specializirani za odkup velikih količin opreme od vrhunskih likvidacijskih upraviteljev in jih nato preprodajajo na ravni potrošnikov. Ti sekundarni likvidacijski upravitelji pogosto delujejo na internetu in bodisi delujejo na dražbi bodisi določajo cene, ki so daleč pod tržno vrednostjo.
Likvidacije so pogosto čudovit vir nove opreme in materialov za novoustanovljena podjetja ali podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje. Stroški opreme na likvidacijski dražbi so lahko od polovice do ene desetine cene iste opreme, kupljene prek glavnega distributerja ali dražbene hiše.