Izraz levitacija izhaja iz latinske besede ‘levitas’, kar pomeni ‘lahkost’. Levitacija se nanaša na proces, ko se predmet upira gravitaciji, in se najpogosteje uporablja v paranormalnem ali metafizičnem kontekstu za opis predmeta, ki se navidezno dviga v zrak sam od sebe. V znanstvenem kontekstu je levitacija tehnično dosežena na letalih, na primer z uporabo aerodinamičnih sil, ali na majhnih predmetih, na primer z uporabo magnetov. Iluzijo lebdečih ljudi pogosto pričaramo kot del magične ali iluzionistične predstave z manipulacijo svetlobe in drugih posebnih učinkov.
V hinduizmu naj bi moč levitacije dosegli z mističnimi sredstvi nekateri hindujski guruji, ki so obvladali filozofijo joge. Leta 1936 naj bi Yogi Subbayah Pullavar štiri minute levitiral pred 150 pričami, medtem ko je bil v transu in vodoravnem položaju. Druga praksa, znana kot “jogijsko poskakovanje”, se včasih imenuje levitacija, vendar tehnično ne ustreza definiciji. Jogijsko poskakovanje ali letenje vključuje meditacijo in poskakovanje na kolenih v položaju lotosa.
Krščanstvo vključuje več poročil o levitaciji, kot so poročila Nove zaveze o Kristusovi sposobnosti hoditi po vodi in o njegovem vnebovzetju v nebesa. Lebdelo naj bi tudi več svetnikov, med njimi sveti Jožef iz Cupertina, sveta Terezija Avilska, sveti Filip iz Nerija, sveti Janez od Križa in sveti Martín de Porres. Na nasprotni strani krščanskega spektra je levitacija pripisana tudi demonski obsedenosti, na primer v primeru Clare Germane Cele iz leta 1906, mladega dekleta, ki je domnevno levitiralo v Južni Afriki in bi ga lahko znova spustil na tla le prejemanje oblivov svete vode.
Mediji naj bi tudi levitirali kot del duhovnih seans; vendar je bila večina trditev o srednji levitaciji razkrita kot podobni iluzionističnim predstavam, ki vključujejo odrske trike, kot so žice in škripci. Psihokinetika trdi tudi, da je sposobna levitirati sebe ali druge predmete. Ena takih psihokinetikov, Nina Kulagina, je levitirala majhne predmete, kot so kozarci za vino in žogice za namizni tenis, v nadzorovanih okoljih, kjer so jo opazovali znanstveniki.
Ena od teorij nekaterih fizikov o človeški levitaciji je, da se lahko um mnogi dotaknejo energetske ravni nič, najnižje možne energetske ravni, ki jo ima kvantno mehanski fizični sistem, medtem ko je v spremenjenem stanju zavesti.