Ledena plošča je velika trajna plast ledu, ki pokriva epikontinentalno ploščo in je opredeljena kot obseg, ki je večji od 50,000 km2 (19,305 mi2). Ledena plošča je večja od ledenika ali ledene police. Danes na svetu obstajata dve ledeni plošči: antarktična ledena plošča (ki vsebuje 61 % sladke vode na planetu) in ledena plošča Grenlandije (ki vsebuje 7 %). Le približno 32 % svetovne sladke vode najdemo v potokih, jezerih in vodonosnikih, ostalo pa v ledenih ploščah.
Ledene plošče nastanejo, ko sneg pade na tla s temperaturo pod ničlo in se ne topi, tudi sezonsko. Skozi tisoče let se sneg kopiči in stisne v led ter tvori plošče, ki so v povprečju debele 1 km ali največ do 1.6 mi (2 km). Na nekaterih območjih ledene plošče zahodne Antarktike je osnova kar 3.2 km pod morsko gladino, kar je primerljivo z globino nekaterih območij oceana. Če bi se celotna ledena plošča Antarktike ali ledena plošča Grenlandije stopila, bi se svetovna morja dvignila za približno 1.5 oziroma 2.4 metrov. Možnost taljenja ledenih plošč zaradi globalnega segrevanja je zadnja desetletja zaskrbljujoča po vsem svetu.
Zemljišče, prekrito z ledenimi ploščami, dobi zaradi obsežnega ledeniškega vremena značilen nazobčan videz. Teren te vrste je mogoče videti v Patagoniji (skrajni južni del Južne Amerike), na Norveškem, v severni Kanadi in Sibiriji. Vsa ta območja so bila pokrita z ledenimi ploščami v zadnji ledeni dobi, pred več kot 10,000 leti. Šele ko so se ledene plošče umaknile, je človeštvo lahko koloniziralo ta območja.
Ledene plošče so okolje, ki je v veliki meri sterilno za življenje. Kljub temu, da so narejene iz nič drugega kot zamrznjene vode, so ledene plošče ponavadi zelo suhe in zagotavljajo malo vlage za življenje. Pokrivajo zemljo in preprečujejo kopičenje tal, bogate s hranili. Edine življenjske oblike, ki zares domujejo na ledenih ploščah, so mikrobi, ki živijo na skalah, ki pokukajo iz ledu, ki jih tam odnese veter. Konice hribov ali gora, ki štrlijo iz ledenih plošč, se imenujejo nunataki.
Zemlja ni imela vedno ledenih plošč okoli polov. Pravzaprav je takšna okoliščina razmeroma netipična. Večji del zgodovine Zemlje je bilo podnebje dovolj toplo, da se okrog polov niso oblikovale ledene plošče, gozdovi pa so se raztezali od pola do pola. Fosile dinozavrov so celo našli manj kot 10 stopinj zemljepisne širine od južnega tečaja.